Napredek je viden tudi na trgu dela. Od lanskega do letošnjega avgusta se je število brezposelnih znižalo za 6.800 ali šest odstotkov, najbolj med mladimi. Število zaposlenih se je povečalo za 9.300 ali poldrugi odstotek. Po oceni finančnih analitikov in ekonomistov pa je gospodarsko okrevanje bolj kot zasluga vlade posledica ugodnih mednarodnih okoliščin, kot so poceni posojila in znaten padec cen nafte.

Poleg politične stabilizacije je po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka pozitivni dosežek vlade konsolidacija javnih financ. Slovenija si je povrnila ekonomsko suverenost, ima odprt dostop do finančnih trgov, Evropska komisija jo je pri izvajanju reformnega programa za finančno trdnost ocenila kot uspešno. In katera so največja tveganja? Kljub bančni sanaciji je v bankah več kot za štiri milijarde evrov slabih terjatev, državo pesti tudi visoka zadolženost. Njen dolg je konec leta znašal 30,133 milijarde evrov, kar je 15 tisoč evrov na prebivalca oz. 80,9 % BDP-ja. Po zadolženosti je naša država še vedno 10 odstotnih točk pod povprečjem območja z evrom.

Privatizacija in upravljanje državnega premoženja ostajata slepa pega
V enoletnem mandatu vlade so s seznama 15 državnih podjetij prodali Aerodrom Ljubljana, Letriko, Žito, NKBM in Elan. Privatizacija se zatika zaradi neenotnosti koalicije, kar se je pokazalo pri spodletelem poskusu prodaje Telekoma, ki je odnesel SD-jevega obrambnega ministra Janka Vebra. Ta je prekoračil pooblastila, ko je varnostni službi MORS-a naročil analizo tveganj prodaje Telekoma. Zaradi različnih pogledov o privatizaciji Zavarovalnice Triglav se je zapletlo tudi pri strategiji upravljanja 11 milijard evrov vrednega državnega premoženja.

Državni zbor jo je potrdil šele junija. Po oceni največje sindikalne centrale je prodaja dobičkonosnih podjetij največja slabost Cerarjeve vlade. Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič sicer meni, da večina delavcev in upokojencev, ki jih je kriza najbolj prizadela, ne občutijo gospodarske rasti, zato sindikati nasprotujejo nadaljevanju varčevalne politike, ki jo za javni sektor napoveduje finančni minister Dušan Mramor. V gospodarskih združenjih so do dela vlade prizanesljivi, pozdravljajo sprejetje fiskalnega pravila, a od vlade pričakujejo več, predvsem davčno reformo z razbremenitvijo stroškov dela in manj administrativnih ovir. Obrtniki pa se ne morejo sprijazniti z uvedbo davčnih blagajn. V GZS-ju pričakujejo, da bo državni proračun za prihodnje leto razvojno naravnan, zahteve sindikatov po višjih plačah pa so za zbornico nerealne, saj je BDP še vedno šest odstotkov nižji kot pred krizo.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma

Več o dosežkih in zdrsih vlade na gospodarskem področju v oddaji Točka preloma z voditeljico Janjo Koren in gostoma – Izidorjem Krivcem iz Celjskih mesnin in Tonetom Stanovnikom iz Špice International: