Na to se je Danijel Starman, odvetnik blejske župnije, ki je vložila ustavno pritožbo, odzval z besedami, da je nad odločitvijo razočaran in da bodo še razmislili o pritožbi na Evropsko sodišče. "Bil sem prepričan, da bo ustavno sodišče zavarovalo našo lastninsko pravico", je dejal Starman.

Ob tem je dodal, da ni mogoče spreminjati pravil igre in prilagajati zakona samo za Blejski otok. Po njegovih besedah je država namreč denacionalizirala že vrsto kulturnih objektov, izjemo pa je naredila samo za Blejski otok, ki ga Cerkvi ne želi vrniti v naravi. "Razočaran sem, ker je država oziroma sodišče samo za Blejski otok naredila ta precedens, medtem ko je številne druge kulturne spomenike vrnila denacionalizacijskim upravičencem," je poudaril.

Blejska župnija se je pritožila na odločitev vrhovnega sodišča, ki je lani zavrnilo denacionalizacijski zahtevek rimskokatoliške župnije Bled za vrnitev Blejskega otoka v last in posest Cerkvi. Ustavno sodišče je presodilo, da določbe drugega člena zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini, 62. člena zakona o varstvu kulturne dediščine in 85. člena ter 171. člena zakona o ohranjanju narave niso v neskladju z ustavo. Prav tako sodišče ni ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic.

Cerkev do odškodnine ni upravičena, saj odškodninskega zahtevka zaradi prepričanja, da bo otok dobila, sploh ni vložila.

Cerkev in župnišče v lasti blejske župnije, otok ne
Tako blejska župnija ostaja lastnica Cerkve Marijinega oznanjenja z župniščem, ki stoji na Blejskem otoku, ne pa tudi samega otoka, s katerim je zadnja leta upravljala. Starman je dejal, da to, da otok ostaja v rokah države, zahteva tesnejše sodelovanje države s Cerkvijo. Ob tem je izrazil mnenje, da se otok vzdržuje in razvija šele odkar z njim upravlja Cerkev, medtem ko država po Starmanovih besedah z otokom ne zna upravljati.

Ali se bo blejska župnija pritožila na Evropsko sodišče, pa je odvisno od tega, kakšen sporazum bosta država in Cerkev sklenili o upravljanju z otokom, pojasnjuje Starman.

Postopek se je vlekel 15 let
Cerkev je zahtevek po vračilu Blejskega otoka vložila že leta 1992. Ministrstvo za kulturo je zahtevek leta 2001 zavrnilo, Cerkev pa se je pritožila na upravno sodišče, ki je razsodilo v njeno korist. Nato je ministrstvo za kulturo leta 2002 na vrhovno sodišče vložilo pritožbo zoper to odločitev, ki jo je zavrnilo tudi sodišče. Blejska župnija je nato izkoristila še možnost ustavnega spora, ki pa ga je ustavno sodišče zavrnilo, zato je zdaj odločitev, da otok ostane v lasti države, pravnomočna.

Odločitev ima lahko širše razsežnosti
Sprejeta odločba ustavnih sodnikov pa bi lahko imela za Cerkev še širše posledice. Na radovljiški upravni enoti, ki obravnava zahtevek ljubljanske nadškofije za vrnitev gozdov v Triglavskem narodnem parku, se bodo po napovedi načelnice Irene Jan ravnali prav po odločitvi v primeru Blejskega otoka.