Država lahko zaobide referendum o pokojninski reformi le, če ustavni sodniki odločijo, da se o tem vprašanju državljani ne morejo izrekati, saj bi nesprejetje pokojninske reforme za državljane pomenilo poseg v ustavno pravico do pokojnine, je v TV Dnevniku poročala Vesna Zadravec.

Čebulj: Ustavno sodišče mora presojati o neustavnih posledicah
"Kar pomeni, če bi pokojninska blagajna zaradi neuvedene pokojninske reforme postala takšna, da ne bi več vzdržala, da bi razpadla, potem so to te neustavne posledice," meni nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj. "Prav ta razlaga bo najbrž pretehtala, da bodo ustavni sodniki glasovali za potrditev nove pokojninske reforme. Ko državni zbor vpraša ustavno sodišče, ali so posledice ali ne, ustavno sodišče nima manevrskega prostora, mora povedati, ali bi posledice nastale ali ne bi nastale. Ne more pa se spuščati v primernost, ali bi lahko s kakšno blažjo obliko pokojninske reforme dosegli isti cilj," je pojasnil Čebulj.

Katere teme so primerne za referendum?
Če pokojninska reforma ni stvar državljanov, je seveda na mestu vprašanje, o katerih temah pa se lahko izrekamo na referendumu. Natančne razmejitve ni. "Zagotovo proračunski vidiki, davki in človekove pravice načelno niso stvar, o katerih bi se odločalo na referendumih, kadar gre za vprašanje konstituiranja ali ukinjanja takih pravic ali davkov. Zanesljivo pa se lahko tudi nekatera vprašanja s področja davkov in človekovih pravic, ki so bolj izvedbene narave, dajo na referendum. O tem ni dvoma," pa meni Miro Cerar s Pravne fakultete.

Ustavni sodniki se bodo o referendumski presoji predvidoma odločali prihodnje leto.