Podjetju Ceeref je v dolgotrajnem postopku in po številnih zavrnitvah uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo naselja 78 vrstnih hiš na Drenovem Griču v občini Vrhnika, in to kljub temu, da Direkcija za vode, tedaj še Arso, za to ni dala vodnega soglasja.

Kako je to mogoče? Gradnja poleg tega nima podlage v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, saj je investitor v nasprotju z voljo občine na sodišču dosegel, da lahko gradi na podlagi obstoječega prostorskega načrta. Prebivalci sosednjih hiš se bojijo, da jim bo voda, ki priteče iz zaledja ob vsakem večjem deževju, zalila dnevne sobe.

V naselju na Drenovem Griču naj bi poleg devetih vrstnih hiš, ki že stojijo, zraslo še 69 novih. Podlaga za gradnjo je izpred dobrega desetletja, ko je občina Vrhnika pod vodstvom takratnega župana Marjana Riharja sprejela občinski prostorski načrt (OPN). Ta ni izrecno prepovedal gradnje na poplavnem območju. Dovoljeval jo je pod pogojem, da se sprejme podrobni prostorski načrt (OPPN), ki natančno opredeljuje okoliščine gradnje in nujne protipoplavne ukrepe. A investitor je na upravnem sodišču dosegel, da lahko gradi brez podrobnega prostorskega načrta, saj ga občina v več letih ni sprejela. "Tu je bila volja občine povožena," pravi zdajšnji vrhniški župan Daniel Cukjati.

Gradbeno dovoljenje brez vodnega soglasja
Investitor, podjetje Ceeref, projekt Drenov Grič, d. o. o., ki ga lastniško obvladuje I. L., je s pritožbami in na koncu s sodbo upravnega sodišča dosegel, da je Upravna enota Vrhnika izdala gradbeno dovoljenje, čeprav Direkcija za vode, tedaj še Arso, za to ni dala vodnega soglasja. Agencija oziroma direkcija je o vodnem soglasju odločala trikrat, dvakrat je soglasje zavrnila, in tudi tretjič bi ga, je povedal Tonček Cezar, vodja sektorja območja srednje Save na Direkciji za vode Republike Slovenije: "Za srednjo poplavno nevarnost velja, da gradnja ni mogoča, razen v izjemnih primerih. Nismo ocenili, da bi gradnja teh 78 hiš spadala v katerega od njih."

Območje srednje poplavne nevarnosti
Arso namreč o soglasju ni odločil v zakonsko določenem roku, zato se je postopek izdaje gradbenega dovoljenja nadaljeval. Po mnenju Tončka Cezarja je bila izdaja gradbenega dovoljenja v nasprotju z Zakonom o vodah, ki v 15. členu pravi, da če o izdaji vodnega soglasja ni bilo odločeno, se šteje, da je vodno soglasje dano, razen če gre za poseg na območju srednje ali velike poplavne nevarnosti. "In to je ta primer," pravi Cezar. "Govoriti o tem, da je agencija oziroma direkcija odločbo izdala prepozno, je brezpredmetno.

Sosedje v strahu čakajo na deževje, ogroženih je vsaj 30 hiš
Stanovalci sosednjih hiš se bojijo, da bo ob večjem deževju vsa voda, ki se je do zdaj zadrževala na območju, ki bo po novem pozidano, zalila njihove dnevne sobe. "Njihovo zemljišče je dvignjeno za 20, 30 centimetrov nad našimi dnevnimi sobami. Če to ni razlog za strah, potem ne vem, kaj je," pravi Ado Rupnik. Andrej Guštin, ki prav tako živi v bližini, doda, da bi bilo treba poglobiti in obnoviti stari kanal, po katerem bi voda pod avtocesto odtekala na polje. Primož Zupančič pa se boji, da bo voda, ko bo poplavila, zalila njihove bivalne prostore in uničila talno gretje, zaradi česar bodo imeli velike stroške. Zvone Cvelbar, lastnik parcele, ki meji na parcelo v lasti Ceerefa, se je pred izdajo gradbenega dovoljenja večkrat pritožil, vendar ga je sodišče zavrnilo, ker je investitor obljubil, da bo poglobil zadrževalnike vode. Ti naj bi preprečili poplavo na širšem območju. Predsednik Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo Pavel Oblak je prepričan, da je ogroženih vsaj 30 hiš.

Ceeref: sosedje ne bodo ogroženi
V podjetju Ceeref odgovarjajo, da novozgrajene hiše ne bodo poplavno ogrožene, prav tako naj ne bi bile ogrožene sosednje. Dodajajo, da so skladno s tehničnimi rešitvami iz gradbenega dovoljenja poskrbeli tudi za ustrezne protipoplavne ukrepe: da naselje vrstnih hiš gradijo na protipoplavnem nasipu in da so proti razlivanju vode z njihovega na sosednja zemljišča poskrbeli z zadrževalniki vode s skupno kapaciteto 14 000 m³, ki naj bi nevtralizirali učinke nasipavanja. A župana Vrhnike Damjana Cukjatija skrbi, da študija, ki jo investitor navaja kot podlago za izdajo gradbenega dovoljenja, ni upoštevala vpliva zalednih voda.

V oddaji KODA bomo z gosti preverili tudi, kaj vse se dogaja v jugovzhodnem delu Ljubljane. Da opozorila krajanov in stroke niso iz trte izvita, dokazujejo številni poplavljeni stanovanjski objekti v preteklosti. Ne spreglejte nas ob 17.30 na TVSLO 1.