Jezus na križu je znamenje predane ljubezni, ki je ni mogoče uničiti. Zato smrt in grob nista zadnji dejanji našega bivanja, ampak izpolnjeno življenje in večna sreča.
Bog nas ni ustvaril le kot brezbrižne in brezidejne potrošnike, temveč kot razmišljajoče ljudi.
Današnja globalna kriza je pravzaprav kriza etičnih meril in vrednot, kajti človeštvo jih išče na napačnem mestu.
Zgradili smo babilonski stolp civilizacije, ki temelji na materialnem blagostanju, pozablja pa na pomen bivanja, je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof Alojz Uran. Evangeličanski škof Geza Erniša je poudaril, da nas velika noč vzpodbuja, da zgradimo boljši in pravičnejši svet z vrednotami, kot so zaupanje, spoštovanje in strpnost.
"Svet ne more najti smisla in upanja, če se pogublja v vrtincu lastne sebičnosti in nehumanosti," je v svoji velikonočni poslanici zapisal superintendent Evangelijske binkoštne cerkve Daniel Brkič.
Odgovor je ljubezen
Vzrok za krizo človeka in družbe je po mnenju nadškofa Urana "delovanje vladarja tega sveta, lažnika in očeta laži", ki je v Svetem pismu predstavljen v podobi kače: "V človeka poskuša zasejati dvom. Boga želi prikazati kot rivala človeku, ki mu jemlje svobodo in dostojanstvo." A kot pravi Uran, je bistveno poslanstvo Jezusa, da znova dokaže, da je Bog ljubezen.
Ljubezen poudarja tudi škof Erniša in pravi, da moramo ob Božji ljubezni "tudi mi najti dovolj ljubezni za življenje", se upreti vsem oblikam nasilja in se zavzeti za človeka dostojno življenje od njegovega prvega do zadnjega trenutka.
Brkič pa pojasnjuje, da nam velika noč sporoča, da mora biti merilo vsega človek, ne pa kapital in izkupiček. Slovenija in Evropa bosta po njegovem mnenju "srečnejši, če bosta iskali življenje sredi življenja".
Veliki petek - spomin na Jezusovo trpljenje in smrt
Kristjani praznujejo veliki petek pred velikonočnim praznovanjem. Na ta dan se spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu.
To je edini dan v letu, ko ni maše, temveč zgolj obredi po cerkvah, v okviru katerih se med drugim moli križev pot, bere poročila o Jezusovem trpljenju in časti križ, pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci. Med obredi se prebirajo tudi prošnje za sodobno družbo in njene voditelje, za druge verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe in za odnose z judovsko skupnostjo.
Na veliki petek zapovedan strogi post
Po katoliških cerkvah simbolično pripravijo Božji grob. Sicer pa je veliki petek tudi dan, ko je zapovedan strogi post.
Obrede bodo danes opravljali tudi nekateri slovenski katoliški škofje. Novomeški škof Andrej Glavan je ob 9. uri v novomeški stolnici molil hvalnice, koprski škof Metod Pirih in mariborski pomožni škof Peter Štumpf pa bosta bogoslužje velikega petka opravljala v Kopru oz. v Mariboru ob 19. uri.
Veliki petek pomemben tudi za evangeličane
Veliki petek je velik praznik tudi za za evangeličane, ki na ta dan v cerkvah oltar pogrnejo s črnim prtom, ki simbolizira žalost in smrt, nanj pa postavijo trnjevo krono.
Evangeličanski škof Geza Erniša je ob 10. uri vodil bogoslužje v Moravskih Toplicah.
M. N./ A. S.
Jezus na križu je znamenje predane ljubezni, ki je ni mogoče uničiti. Zato smrt in grob nista zadnji dejanji našega bivanja, ampak izpolnjeno življenje in večna sreča.
Bog nas ni ustvaril le kot brezbrižne in brezidejne potrošnike, temveč kot razmišljajoče ljudi.
Današnja globalna kriza je pravzaprav kriza etičnih meril in vrednot, kajti človeštvo jih išče na napačnem mestu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje