Tokratni mednarodni dan poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje.

Na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov vidijo 8. marec kot priložnost za opozorila o vsakdanjosti seksizma, prav tako pa tudi za iskanje načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah.

Inštitut 8. marec opozarja, da so napadi na ženske vse silovitejši. V okviru kampanje za varen in dostopen splav v Evropi My Voice, My Choice, ki je postala gibanje vseh držav EU-ja, bodo tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu zbirali podpise.

Društvo SOS-telefon pa je spomnilo zlasti, da letos mineva 30 let od sprejetja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje. Ta dokument po njihovih besedah ostaja najnaprednejši in najširše podprt svetovni načrt za pravice žensk in deklet.

V Gibanju Svoboda opozarjajo, da pravice žensk niso sezonska tema, enakost, spoštovanje in priložnosti pa da ne smejo biti le praznične geste. "Naj bo vsak dan 8. marec. Dan, ko ženske niso le pohvaljene, ampak enakovredno slišane. Dan, ko niso le občudovane, ampak enako plačane. Dan, ko jim ni treba biti dvakrat boljše, da bi bile obravnavane enako," so zapisali v čestitki.

Temu se pridružujejo tudi v Levici. Po besedah koordinatorice Levice in ministrice za kulturo Aste Vrečko svet dokazuje, da se moramo za pravice žensk boriti vsak dan in vedno znova. Opozarja, da sta kljub formalni enakopravnosti družbena vloga žensk in njihovo dojemanje v vsakdanjem življenju, na družbenih omrežjih in v medijih pogosto še vedno neenaka. Spomnila je, da vsak dan lahko beremo o fizičnem, psihičnem in spolnem nasilju ter o zlorabah nad deklicami in ženskami, po svetu pa se ponovno postavljajo pod vprašaj reproduktivne pravice.

Kot je poudarila, so ženske v vseh družbah bolj socialno ogrožena skupina in še vedno glavne nosilke skrbstvenega dela za gospodinjstvo, otroke in ostarele starše. "Boriti se moramo za družbo, kjer bo vsaka deklica imela možnosti odrasti v močno žensko in se nobena ženska ne bo več bala spregovoriti, priti domov ali hoditi sama. Ne smemo si dovoliti, da nam vrednosti o nas samih pripisujejo drugi glede na naš videz, starost ali socialni status," je poudarila.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v poslanici izrazil nasprotovanje vračanju k zastarelim družbenim normam, ki ženskam omejujejo svobodo izbire. Podobno se je tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac v poslanici zavzel za prihodnost, v kateri bodo imele ženske vse možnosti, ki jim pripadajo. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je ob mednarodnem dnevu poudarila pomen carigrajske konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pa je v poslanici opomnila, da se napadi na pravice žensk in deklic, na katere dodatno negativno vplivajo novi trendi, konflikti in krize, stopnjujejo in kličejo po okrepljenem odzivu ter povečanju prizadevanj za zaščito in opolnomočenje žensk in deklic. Skrb vzbujajoče visoka ostaja tudi stopnja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, je spomnila in dodala, da k novim oblikam nasilja na podlagi spola, širjenju spolnih stereotipov in porastu gibanj, ki nasprotujejo človekovim pravicam žensk, prispevata tudi pojav novih tehnologij in porast umetne inteligence.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je poudarila pomen boja za enakopravnost, odpravo stereotipov ter priznavanje dosežkov žensk na vseh področjih družbe. S sodelovanjem na pohodu skozi zasavsko jamo in sprejemom kandidatk za naziv Slovenka leta 2024 je današnji dan namenila počastitvi poguma, vztrajnosti in dosežkov žensk, ki spreminjajo družbo in premikajo meje. "Dogodek je tako spomin na tiste, ki so se borile, in opomin za vse nas, njihove potomke, da cilj – odprava stereotipov, predsodkov ter zagotavljanje enakega položaja žensk – še ni dosežen. Je tudi poklon vsem moškim, ki so to razumeli in jih pri tem podpirali," je poudarila predsednica.

Zasavje že tradicionalno namenja veliko pozornosti pravicam žensk. Leta 1876 so bile prav tamkajšnje delavke na dnevnih kopih med prvimi, ki so se uprle krivicam. Leta 1911 so bile zasavske ženske med prvimi v Evropi, ki so praznovale dan žena, saj so vedele, da se enakopravnost ne zgodi sama od sebe – zanjo se je treba boriti.

"Naj bo današnji dan praznovanje naše moči, našega poguma in naše vztrajnosti. Naj bo dokaz, da ženske ne le sledimo, ampak vodimo. Da ne le zmoremo, ampak tudi hočemo. Da ne le sanjamo, ampak spreminjamo svet. Skupaj z drugimi," in zaključila z mislijo naj bo vsak dan 8. marec.

Protest v Ljubljani: Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice!

Študentsko društvo Iskra je tudi letos organiziralo protest ob 8. marcu, tokrat s sloganom Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice!. "To je dan protestov, stavk in boja, ko se spomnimo vseh predhodnic, ki so se borile za brezrazredno," so zapisali v sporočilu za javnost.

Na protestu so izpostavili težavo feminiziranosti poklicev v sektorjih, kot so vzgoja in
varstvo otrok, zdravstvena oskrba in nega, skrb za starejše, živilskopredelovalna in tekstilna
industrija, maloprodaja, kuhanje in čiščenje. "Vse to so poklici, ki jih potrebujemo za
reprodukcijo delovne sile in družbe. Vsi bomo v življenju potrebovali vrtec,
zdravstveno oskrbo, šolo, dom za starejše, nego ali asistenco. Kamor koli se v teh sektorjih
obrnemo, naletimo na katastrofalne delovne pogoje, nizke plače in preobremenjenost kadra," so opozorili.

"Zato 8. marca protestiramo in zahtevamo javne storitve po meri delavstva, ne kapitala!" so še zaključili.

V Kopru odmevalo: "Če me stavkamo, svet stoji!"

Skupina Socialistrski bralni krožek je protestni shod organizirala v Kopru pod geslom Če me stavkamo, svet stoji!. Udeleženke protesta so poudarile, da so ženske še vedno preslabo plačane, podcenjene in preobremenjene. Pri tem so opozorile na poklice, ki jih opravljajo pretežno ženske: čistilke, kuharice, trgovke, učiteljice. Razmere so slabe tudi v skrbstvenem in zdravstvenem sektorju. Zaradi neurejenih razmer prihaja do kadrovskih stisk in posledično tudi do slabših storitev, so opozorile po poročanju TV Slovenija.

Predstavnice društva Amnesty International Slovenije so opozorile na neenakost med spoli in na spomenike v Ljubljani in Mariboru obesile table, ki sporočajo, kako vseprisotna je nevidnost žensk.

Generalna skupščina ZN-a je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.