Ob prejemu nagrade je izrazil svojo zavezanost evropski ideji in prepričanje, da od skupne evropske prihodnosti ni boljše alternative, so sporočili iz urada predsednika.

Potem ko mu je bila vročena nagrada Alcideja De Gasperija: graditelji Evrope, ki jo podeljuje vlada italijanske avtonomne pokrajine Trento, je Pahor dejal, da že od nekdaj verjame v evropsko idejo in da so vse njegove dejavnosti – med katerimi je poudaril nekaj ključnih dogodkov s Hrvaško, Italijo in Avstrijo – sodile "v opus graditve skupne Evrope".

Ob sklenitvi arbitražnega sporazuma in začetka procesa Brdo-Brioni z nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor je med dogodki poudaril vrnitev tržaškega Narodnega doma Slovencem in stisk roke z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello pred spominskima obeležjema žrtvam fašizma in žrtvam revolucionarnega nasilja po drugi svetovni vojni na Bazovici, ter skupno udeležbo z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom na slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita v Celovcu.

Izrazil je prepričanje, "da bo prej ali slej napočil trenutek, ko bomo evropski narodi in države na novi evropski konvenciji znova odločali o še tesnejšem sodelovanju in krepitvi naše evropske ideje" in upanje, da bo ruska agresija na Ukrajino te procese še pospešila, "saj je evropska ideja najprej in predvsem mirovni projekt", kar dokazuje tudi to, da države, ki sodelujejo v njej, že tri četrt stoletja niso bile v vojni.

EU tudi krepi "našo materialno in duhovno blaginjo", majhnim narodom in državam zagotavlja krepitev nacionalne identitete in hkrati razvijanje skupne evropske identitete, je dejal.
Poleg simbolnega priznanja je predsednik prejel tudi denarno nagrado v višini 25.000 evrov.

Nagrado je prejel za prizadevanja za skupni evropski projekt, pri katerem ima posebno mesto njegovo razumevanje pomena sprave med narodi in ljudmi. Spravo razume kot osnovo evropskemu projektu in ji je posvečal osrednjo pozornost skozi vso svojo politično pot, ne le v dveh mandatih na mestu predsednika republike, so sporočili iz predsednikovega urada.

To je bila deveta podelitev nagrade, saj sta lanska in predlanska odpadli zaradi pandemije covida-19. Doslej so nagrado med drugim prejeli Helmuth Kohl, Romano Prodi, Felipe Gonzales in Vaclav Havel.

Nagrada se imenuje po nekdanjem predsedniku italijanske vlade Alcideju De Gasperiju. De Gasperi – skupaj s Francozom Jeanom Monnetom, Luksemburžanom Robertom Schumanom in Nemcem Konradom Adenauerjem – velja za enega izmed očetov današnje Evropske unije.