Za Tarčo je govoril tudi dedek operirane makedonske najstnice, ta je sam poiskal slovenskega nevrokirurga. "Ne pričakujem, da nam bodo vrnili denar, niti nimamo denarja za najem odvetnikov v Sloveniji. Na koncu je bila operacija opravljena dobro, deklica se počuti dobro, in kar je bilo, je bilo," je med drugim povedal dedek.

Sorodna novica UKC Ljubljana v primeru Bošnjaka ni našel strokovnih nepravilnosti, Bošnjak želi oceno etičnosti

V primeru Bošnjaka, ki je operiral tujo državljanko, ki je morala poleg plačila operacije bolnišnici plačati še dodatnih 6000 evrov, strokovni svet UKC-ja sicer ni odkril nepravilnosti. Bošnjak se je za etično oceno primera obrnil na zbornico.

V oddaji so sodelovali minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, direktor ljubljanskega UKC-ja Marko Jug, direktorica uprave za nadzor pri Fursu Damjana Slapar Burkat in predstavnica opozicije, poslanka SDS-a Jelka Godec. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Bošnjaku morda grozi odpoved

Marko Jug je v oddaji povedal, da so v UKC-ju Ljubljana "pravne vsebine" glede primera Bošnjak analizirali danes, ko so se posvetovali s pravniki. Dodal je, da so na podlagi podatkov, ki so jih imeli zjutraj in so bistveno manj obremenjujoči od teh, ki so jih prvič slišali v oddaji, Bošnjaku dali opomin pred odpovedjo. Če se ti podatki izkažejo za verodostojne, pa bodo po Jugovih besedah "zahtevali odpoved".

Brata in podjetje

Najbolj izpostavljena brata v teh dneh sta torej Roman in Igor Bošnjak. Prvi, nevrokirurg v ljubljanskem UKC-ju, zaradi agencije v Hongkongu, kamor mu je družina pacientke nakazala 6000 evrov zasebnega honorarja, je za Tarčo poročala novinarka Mateja Cankar. Drugi zaradi svojega podjetja Konzilij s podobno spletno stranjo kot hongkonška agencija. A Tarča razkriva, da je Igor Bošnjak povezan še z drugim, kranjskim podjetjem Medicolink. To podjetje pa dobavlja kostne nadomestke in potrošni material za nevrokirurgijo v UKC-ju Ljubljana. Ali zgolj za nevrokirurgijo ali še za kakšen drug oddelek v kliničnem centru, TV Slovenija še ni dobila odgovora.

Medicolink – podjetje, katerega ime je zelo podobno hongkonški agenciji Klinikum Medical Link agenciji, sicer ni v lasti Igorja Bošnjaka, pač pa v lasti Katarine Bedina. Na videz sta Bošnjak in Bedina nepovezana, a med njima obstaja zelo tesna vez. Sta namreč solastnika stanovanjske hiše v Celju, je razvidno iz dokumentov iz zemljiške knjige. Oba sta sicer delala tudi v SKB banki. Na klice in sporočila TV Slovenija se nista odzvala, da bi izvedeli, kakšne narave je njun odnos. Ni pa niti odgovora, ali je Bedina zgolj formalna lastnica podjetja Medicolink, dejanski lastnik pa Igor Bošnjak. Tako se namreč lahko zabriše družinska povezava dobavitelja z zaposlenim v največji slovenski zdravstveni ustanovi.

Kako natančno Medicolink posluje z UKC-jem? Posel z ljubljanskim kliničnim centrom je podjetje dobilo hitro, že v dobre pol leta od ustanovitve. Julija 2019 so namreč Medicolinku naročili kompleksni kostni nadomestek za lobanjsko kost v znesku 8000 evrov. Tega pa uporabljajo na nevrokirurškem kliničnem oddelku. Torej, prav na oddelku, ki ga je skoraj desetletje vodil brat Igorja Bošnjaka. Sledilo je naročilo enostavnega kostnega nadomestka. Zgolj kot zanimivost: v računu kliničnega centra za operacijo makedonske deklice je naveden prav takšen enostavni kostni nadomestek za lobanjsko kost.

Sorodna novica Revizija poslovanja UKC-ja Ljubljana pokazala številna neskladja z zakonom o javnih naročilih

Naročila so se nadaljevala, v dobrih štirih letih delovanja je Medicolink od UKC-ja Ljubljana skupaj prejel več kot tri četrt milijona evrov. Ali je šlo za nepotistični izbor dobavitelja za nevrokirurški oddelek, bodo morale pristojne institucije še raziskati. A dejstva so naslednja: brat nevrokirurga je tesno povezan z dobaviteljico materiala za njegov oddelek v UKC-ju Ljubljana. Drugič: kljub velikemu obsegu poslovanja med kliničnim centrom in podjetjem Medicolink ni bila niti ena transakcija izvedena na podlagi javnega naročila. Tudi tu so bila torej naročila razdrobljena, kot v več primerih ugotavljajo v javno predstavljeni reviziji UKC-ja Ljubljana, najvišje nakazilo z UKC-ja je znašalo 19.160 evrov. Tretjič: to kranjsko podjetje je do zdaj sodelovalo izključno z eno javno ustanovo, torej le z ljubljanskim kliničnim centrom. In na koncu: prihodki Medicolinka so približno tako visoki, kot je znašalo poslovanje z ljubljanskim UKC-jem. Ali to podjetje torej živi izključno od dobave medicinskih pripomočkov kliničnemu centru? Tudi na to TV Slovenija ni dobila odgovora od pristojnih.

Se pa iz podatkov da razbrati, da je ta dejavnost dobičkonosna. Dobiček podjetja, ki ima sedež v stanovanjskem bloku, se namreč vsako leto krepko poviša, brez spletne strani in brez zaposlenih pa je predlani imelo 95 tisoč evrov čistega dobička.

Zgodba z operacijo deklice iz Severne Makedonije

15. februarja ob 9. uri zjutraj se je na ljubljanski pediatrični kliniki zglasila družina iz manjšega mesta Kavadarci na jugovzhodu Severne Makedonije. Z nevrokirurgom Romanom Bošnjakom so bili dogovorjeni za samoplačniško odstranitev tumorja 13-letnici. Za poseg se je mesec in pol pred tem dogovarjal dekličin dedek Milan Kamčev, sicer oralni kirurg. Družina ima v Severni Makedoniji zasebno zobozdravstveno ambulanto.

"Bošnjaka mi je priporočil dober prijatelj. Rekel je, da je strokovnjak. Iskal sem že, kam bi vnukinjo peljal na operacijo. Razmišljali smo o Beogradu, Dunaju, Turčiji, potem smo se odločili, da je verjetno res strokovnjak, in nismo več iskali. Stopili smo v stik z Bošnjakom, jaz osebno," je povedal dedek.

Že na dan prihoda v bolnišnico so predložili oba računa, tudi tistega iz Hongkonga. "Ko smo prišli na pediatrično kliniko, nas je gospa za okencem vprašala, zakaj smo prišli. Rekli smo, da mora vnukinja na operacijo. Na operacijo je bila naročena ob 13. uri. Želela je videti račun. Predložili smo račun iz Hongkonga s predračunom za 27.000 evrov," je opisal Kamčev.

Zakaj se v bolnišnici ob hongkonškem računu že takrat niso odzvali, ni jasno, je za Tarčo poročala novinarka Anja Šter. Oba računa, tako predračun z ljubljanskega kliničnega centra kot račun hongkonške agencije, torej 6000 evrov zasebnega honorarja kirurgu Bošnjaku, ki jim ju je z zasebnega elektronskega naslova poslal, je družina plačala vnaprej. Znesek: 33.700 evrov.

"Zdelo se mi je čudno, a nisem vedel, da sodeluje z javno zdravstveno ustanovo. Domneval sem, da operira povsod. Tako sem slišal. Da se s kliničnim centrom dogovarja za operacije. Klinični center mu nudi operacijske sobe, opremo in drugo podporo, ampak da za operacije osebno zaračuna. Nismo nasprotovali, preprosto smo plačali."

Zapletlo se je, ko se je končni znesek operacije in zdravljenja, ki ga je zaračunal UKC, povišal za dobrih šest tisoč evrov. Po predračunu je bila cena posega 13 tisoč evrov, končni račun pa je znašal kar 18 tisoč evrov. Zanimivo je, da se je znesek povišal za skoraj enako vrednost, kot je znašal zasebni honorar Bošnjaku, nakazan v Hongkong. Končni račun pa so dobili šele, ko so se že vrnili v Severno Makedonijo. "Dva dni smo sedeli v Ljubljani, da bi izvedeli, koliko moramo doplačati, in se vrnili v Makedonijo. Povedati moram še, da nismo dobili končnega računa. Bali smo se, da nas bodo napotili nazaj na Hrvaško, ker smo v Sloveniji ostali dolžni. Na računovodstvu kliničnega centra smo trikrat prosili za račun in spraševali, ali moramo še plačati. Ko pa smo prišli v Severno Makedonijo, smo dobili račun za več kot šest tisoč evrov."

V reklamaciji, ki so jo poslali računovodski službi UKC-ja Ljubljana, so prosili za pojasnilo razloga za dvig cene operacije na 18 tisoč evrov. Odgovor UKC-ja je bil skop, zgolj da je pravilno zapisana cena za postavko 18.634 evrov. Nikjer pa nič o daljši operaciji, kar je kot razlog pretekli teden navedel generalni direktor kliničnega centra Marko Jug. "Tudi sam sem kirurg. Enaka patološka operacija lahko traja od 30 minut do tri ure. Potem nimate pravice, da bi bolniku zaračunali več, kot stane taka operacija," je povedal Kamčev.

Številne samoplačniške operacije tujih bolnikov so v ljubljanskem kliničnem centru opravljali tudi srčno-žilni kirurgi, med njimi tudi Tomislav Klokočovnik, nekdanji predstojnik oddelka za kirurgijo srca, ki zdaj dela kot zasebnik. Kako so takrat obračunavali operacije? "Plačilo nima zveze z dolžino operacij, lepo vas prosim. To je larifari. Operacija se ne plača na uro, razen v zasebnih klinikah, kjer kirurg najame operacijsko sobo in jo plača na uro. Operacija je operacija, sam sem za samoplačniško operacijo v UKC-ju Ljubljana dobil med 700 in 1000 evri, ne glede na to, koliko časa je trajala," je za Tarčo pojasnil Klokočovnik. Ima morda tudi sam račun v tujini, kamor je prejemal honorar za mnenje pred posegom? Po telefonu je pojasnil: "Vsa plačila so šla prek kliničnega centra, vso dokumentacijo sem pregledal pro bono. Povsod po svetu, kamor sem hodil operirat, sem si plačilo nakazoval na osebni račun in doma plačeval davke," je sklenil Klokočovnik.

Bošnjak je za operacijo tumorja pri deklici od UKC-ja Ljubljana po podjemni pogodbi prejel 1200 evrov neto, tak je cenik kliničnega centra za samoplačniške operacije. Družina pa je na koncu za operacijo in zdravljenje skupno plačala 40 tisoč evrov. Za primerjavo: zdravstvena blagajna bolnišnici za tako operacijo za slovenskega bolnika plača največ 20 tisoč evrov (oz., natančneje 20.665 evrov). "Če bi vedel, da to ni zakonito, se ne bi obrnil na profesorja. Ne pričakujemo, da nam bodo vrnili denar. Nimamo denarja za slovenske odvetnike. Navsezadnje je bila operacija uspešna, deklica se dobro počuti, drugo pa ni pomembno," je izjavil dedek.

Veliko je vprašanj za priznanega nevrokirurga, čigar mentor je bil tudi svetovno znani kirurg Vinko Dolenc, a Bošnjak pred kamero ni želel stopiti.

Zgovornejši je bil kirurg Matija Krkovič, ki dela v zasebni bolnišnici Nuffield Health v Cambridgeu, eni od teh, ki so bile objavljene na spletni strani hongkonške agencije Klinikum Medikal Link, torej podjetja, kamor je bil nakazan denar. Krkovičev mentor pri doktoratu je bil prav Bošnjak, zadnjič je z njim komuniciral pred šestimi leti. "Pred okoli petimi, šestimi, sedmimi leti me je vprašal, ali bi dovolil, da je moje ime tudi na njegovi spletni strani njegove agencije. Glede na razmere in kraj, kjer delam, je to nekaj normalnega in sem se seveda s tem strinjal. Z mojega vidika in vidika verjetno angleške zdravniške zbornice v tem primeru ni nobenih zadržkov za oglaševanje storitev na tak način," je po videopovezavi povedal Krkovič.

In koliko bolnikov je operiral prek te agencije? "Nič. Tako kot sem pričakoval."

Koliko članarine pa je plačeval agenciji? "Da bi jaz vedel, ne, za takšne stvari se ne plačuje članarine. Lahko je dogovor, da se plača določen odstotek od zaslužka po tem, kar bi bilo normalno. Mislim, da so imeli verjetno neki takšen dogovor."

Ali je vedel, da je to Bošnjakova agencija? "Koliko se spomnim, da, mislim, da je to njegova agencija, bila ali je, ne vem, ampak tako sem sam razumel takrat. Pa tudi če ne bi bila njegova, moja odločitev ne bi bila nikakor drugačna," je še dodal Krkovič.

Na spletni strani hongkonške agencije so bile večinoma navedene ustanove, v katerih je Bošnjak zdaj ali v preteklosti delal. Tudi Klinika Bamberg v Nemčiji, kjer je operiral. Za delo v Nemčiji pa Bošnjak nikoli ni imel soglasja kliničnega centra. Trenutno ima soglasje le za delo v MD-ju Medicina, in sicer za dve uri na teden. V Bambergu sicer niso vedeli za agencijo v Hongkongu niti niso dali soglasja za objavo na njihovi spletni agenciji. Tako kot ne druge ustanove – Kirurgija Bitenc, URI Soča, Onkološki inštitut, Thermana Laško ...