Premierka, ki opravlja tekoče posle, je v svojem nagovoru na posvetu Izzivi EU-ja poudarila, da je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo - kot ene najbolje pripravljenih držav kandidatk - rezultat enotnosti politike in širše javnosti, da je članstvo v EU-ju ključno za našo prihodnost.
Poudarila je, da smo od velike širitve pridobili vsi, tako stare in nove članice, ter da je Slovenija prednosti EU-ja dobro izkoristila, ob tem pa izpostavila, da Slovenci EU povezujemo predvsem s svobodo potovanja, študija in dela ter s prednostmi skupne valute, pa tudi z izdatnimi razvojnimi sredstvi.

"V desetih letih smo od Evropske unije dobili več kot šest milijard evrov, kar je dvakrat več, ko smo plačali," je poudarila Bratuškova, ki pa je priznala, da bi bila ta sredstva kdaj lahko tudi "pametneje naložena", pa tudi, da bi se EU bolje lahko spopadel s krizo in dal ob tem več poudarka na socialo.

"Uspehi so za nas postali samoumevni"
Izpostavila je, da smo kot prvi med novimi članicami prevzeli evro in predsedovali EU-ju, opozorila pa, da so nato uspehi postali za nas samoumevni in nas je kriza zajela nepripravljene, a dodala, da nam je vseeno uspelo ohraniti temelje socialne države.

V nasprotju z nekaterimi, ki se zavzemajo za vrnitev več pristojnosti na nacionalno raven, je Bratuškova prepričana, da "potrebujemo več Evrope". "Posvetimo se vprašanju, kako lahko Evropa deluje bolje - povečanju zaposlovanja, težavam mladih, zeleni gospodarski rasti," je pozvala.

Slavnostno tudi v državnem zboru
S slavnostno sejo odbora za zadeve EU-ja so deseto obletnico članstva Slovenije v Uniji počastili tudi v DZ-ju. Med govorniki je bil tudi predsednik Borut Pahor, ki je izpostavil tesno povezavo med članstvom in osamosvojitvijo.

Predsednik republike je tako spomnil, da je bila odločitev za samostojnost vedno povezana z evropsko idejo. "Nismo se osamosvojili, ker smo hoteli biti izolirani, ampak ker smo hoteli biti povezani z Evropo," je poudaril Pahor, ki sicer opaža, da ni več takšnega navdušenja kot pred desetimi leti, saj visoka pričakovanja ob vstopu niso bila dosežena.

Moramo pa se vprašati, koliko smo za to odgovorni sami, je opozoril Pahor in dodal, da se deset let po vstopu v EU veliko bolj zavedamo svoje neposredne odgovornosti za skupno prihodnost.

Evropske ideje poleg tega ne bi smeli nikoli videti kot grožnje naši narodni samobitnosti, temveč kot pomembno varovalko. "Navsezadnje je v obeh zamislih, slovenski in evropski, temeljnega pomena sprava," je še dejal Pahor, ki meni, da bi morala Slovenija ostati v krogu najbolj povezanih v okviru EU-ja.

Evropski pravni red je učinkovit
Nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU-ja v Luxembourgu Verica Trstenjak je ob obletnici članstva osvetlila evropski pravni sistem, ki da je zelo učinkovit in koristen, če ga poznamo in živimo v praksi. Pri tem pa je bila kritična do upoštevanja evropskega prava v Sloveniji.

Kot je izpostavila, je Slovenija po eni strani po številu vloženih predhodnih vprašanj na sodišče EU-ja na samem repu članic, po drugi strani pa je med najpogosteje toženimi državami, ker ne spoštuje prava EU-ja.

Prednosti v gospodarstvu
Direktor podjetja Xlab Gregor Pipan je predstavil prednosti, ki jih je članstvo v Uniji prineslo gospodarstvu. Ob tem je bil kritičen "do zbirokratiziranega in neučinkovitega" sistema javnih naročil in razpisov v Sloveniji ter tudi davčnega sistema, ki da ga je treba poenostaviti.

Oživljanje jugoslovanskega duha
Dekan fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj je opozoril, da se v Sloveniji vse bolj krepijo silnice, ki našo evropsko usmeritev postavljajo pod vprašaj, obenem pa se je začelo oživljanje jugoslovanskega duha. Med drugim je menil, da bi se morala Slovenija zasidrati v srednjeevropski prostor in se pridružiti Višegrajski skupini.

Prizadevanja, da postanemo polnopravna članica Unije, so bila tako po besedah predsednika DZ-ja Janka Vebra logično nadaljevanje naše samostojnosti in neodvisnosti.

"Slovenija je bila namreč vedno del Evrope in se je tako vedno počutila," je dejal in dodal, da smo s polnopravnim članstvom dobili možnost, da pri gradnji skupnega doma tudi dejavno sodelujemo.