Prvič, zdaj smo v bizarnem položaju, ki je zame moralno nesprejemljiv, in sicer da na volilnih listah za določeno politično stranko kandidira oseba, ki je to isto stranko z velikim pompom zapustila. Imamo namreč 16 potrjenih list za evropske volitve, na nekaterih izmed njih pa nastopajo 'duhovi'.

Drugič, vodje list so posamezniki, ki zdaj javno razlagajo, da bi se raje odločili za kakšno drugo stranko, saj se je stranka, za katero sicer kandidirajo, razklala na pol. To je verjetno znak obupa, saj si po mojem gledanju tak posameznik na vsak način, ne glede na ceno, želi postati poslanec EP-ja, hkrati pa izpodbija ne samo svojo pravo motivacijo za kandidaturo, ampak tudi lojalnost stranki. Seveda je res, da so posamezniki izvoljivi tudi zaradi samih sebe, a osnova za njihovo delovanje v EP-ju (če so izvoljeni) ne more biti samo njihova persona, ampak tudi evropska stališča stranke, saj je na podlagi takšnega manifesta tudi bil izvoljen. Ali drugače: kandidat, ki zavoljo tega, da želi na vsak način postati poslanec in zato posledično menjava stranke, ne more kredibilno zastopati stališč nobene stranke, volivci pa seveda zato ne vedo, ali bodo z izvolitvijo takšnega kandidata njihova stališča, izoblikovana v predvolilnem času, in razlog, da za tega kandidata volijo, ustrezno zastopani v EP-ju.

Tretjič, določene stranke so volilno kampanjo začele kot članice ene politične skupine v EP-ju, zdaj pa to svojo politično pripadnost na evropski ravni spreminjajo pet pred dvanajsto in se sploh odločajo biti lojalne drugi politični skupini. To seveda pri volivcih povzroča zmedo, saj ne vedo, kateri evropski politični manifest bodo njeni poslanci v EP-ju zastopali.

Četrtič, imamo kandidate brez domačih in evropskih političnih izkušenj, ki so se seveda vrinili pred izkušenejše kandidate. Vprašanje je, zakaj, saj Slovenija danes, bolj kot kadar koli prej, zaradi globoke politične in gospodarske krize, da o moralni sploh ne govorim, potrebuje poslance, ki imajo izostreno politično senzibilnost in bogate izkušnje na evropskem parketu. Te politične 'zelence' bi zato morali vprašati, da nam sami razložijo, kako bo njihovo popolno pomanjkanje izkušenj pomagalo Sloveniji, in da nam jasno povedo, kakšni so njihovi resnični motivi za kandidaturo.

Petič, imamo dosedanje poslance, ki so jih stranke zaradi nam neznanih in nikoli pojasnjenih razlogov 'zavrgle' v zadnjem trenutku. To je seveda še bolj pripomoglo k že zelo umazanemu imidžu politike v Sloveniji, kjer politični sistem temelji na kakistokraciji. K temu prispeva vsaj en politik, ki je bil pravnomočno obsojen in ki zdaj – zaradi osebnih, ne državnih interesov – javno postavlja pod vprašaj delovanje pravne države in na ta način preprečuje, da bi bila kampanja za evropske volitve na temo evropskih tem in ne domačih zdrah.

Šestič, volilno telo bo zato v naslednjem mesecu podvrženo 'eksperimentu političnega marketinga' novih političnih strank in gibanj, ki bodo na nas testirali novo 'kolekcijo pomlad/poletje' – kampanja za evropske volitve bo zgolj generalka za parlamentarne volitve, saj bo do novih volitev prišlo še pred poletjem.

In sedmič, vse ženske vloge v tej politični tragikomediji so zgolj stranske vloge. Politiko v Sloveniji še vedno dominira 'alfamoški'. Če kdo, to ve bodoči slovenski premier!

In kako so na oder Slovenije prišli vsi ti ekscentrični junaki? Ali je to mogoče zaradi odločitve skupine politikov (ki smo jih na žalost sami izvolili, ker smo naivno mislili, da bodo ti 'novi' boljši od onih 'ta starih'), ki so svoje sebične politične in osebne koristi postavili pred dobrobit države ob podpori 'stare garde'?

Kot da vse skupaj ne bi bilo že dovolj tragikomično, pa je celotna situacija še bizarnejša zaradi dejstva, da že več kot leto dni živimo v senci obtožb o korupciji in celo dokazane korupcije. Našo državo je poleg domačih politikov v mučen položaj postavil še nekdanji poslanec EP-ja, ki je bil prav tako pravnomočno obsojen na dve leti (sicer vikend) zapora zaradi sprejemanja podkupnine. Politična in gospodarska elita morata razumeti, da mora delovati v korist Slovenije – in družba mora od njih to tudi zahtevati.

Za sekundo sem zato mislil, da bodo evropske volitve o evropskih temah. A sem bil žal naiven.

A je volilna kampanja za evropske volitve vseeno prinesla dve zvezdici:

- Imamo 35-letno kandidatko z neverjetno kariero, ki tudi ponosno nosi naglavno ruto. Je ponosna muslimanka. Čeprav nima neke resne možnosti, da postane evropska poslanka, njeno sodelovanje na volitvah vnaša svež veter, saj v kampanjo prinaša svojo perspektivo borke za enako zastopanost in nominiranke za Slovenko leta.

- Svež veter je tudi kandidat Piratske stranke Slovenije. Za njim je bogata kariera prevajalca. Prekmurec afriških korenin ima za sabo celotno Prekmurje.

Oba kandidata dokazujeta, da Slovenija le ni tako ozkogleda in ksenofobična država, ampak da je sposobna oblikovati bodoče voditelje z raznolikimi ozadji in da ni tista država, kjer se vedno 'flosajo ene in iste face', kot jo radi kritizirajo.

Dragana Barbutovskega lahko spremljate tudi na Twitterju.