V Sloveniji živi približno 12.000 Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let nazaj. Skupnost, ki je najštevilčnejša v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini, je pogosto odrinjena na rob, pestijo pa jo številni izzivi in težave.

Ob svetovnem dnevu Romov v Zvezi Romov Slovenije pozivajo k sistemskim rešitvam težav, s katerimi se srečuje skupnost. Kot poudarjajo, morajo biti pri tem zagotovljena ustrezna sredstva in oblikovani programi za integracijo Romov. Poleg dostopa do pitne vode in elektrike je po njihovih besedah treba rešiti vprašanje bivalnih razmer, pri čemer omenjajo predvsem legalizacijo romskih naselij in ureditev lastništva parcel znotraj naselij.

K ustreznim rešitvam je pozval tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Od posameznikov, ki nimajo zagotovljenega dostopa do pitne vode, je po njegovih besedah težko pričakovati, da bodo zadovoljivo sledili higienskim priporočilom za zajezitev epidemije covida-19. Poleg tega je omenil velike razlike med otroki pri šolanju. Nekateri romski otroci nimajo dostopa do elektrike, nimajo računalnikov in medmrežja, nekateri pa niti mize in stola, je ugotovil. Glede na to je predstavnike oblasti in učitelje pozval, naj poskrbijo, da romski otroci zaradi trenutnih ukrepov za zajezitev epidemije ne bodo še bolj prikrajšani.

S propadanjem industrije Romi vse bolj odvisni od socialne pomoči

Ena večjih težav romske skupnosti je tudi zaposlovanje, saj je brezposelnih približno 80 odstotkov Romov. O tej problematiki je beseda tekla na spletni okrogli mizi v okviru projekta Z mladinskim delom proti brezposelnosti mladih – Fair Employment, ki poteka pri mariborskem združenju Epeka. Sogovorniki so se osredinili na zaposlitvene težave Romov v Mariboru, pomembnost izobrazbe in spolno enakopravnost ter pojav pandemije in tega, kako ta danes vpliva na njihovo izobraževanje. "Cilj projekta je predvsem krepitev mladih, zlasti tistih z manj priložnosti, da bi lahko povečali njihove zaposlitvene možnosti. Okoli petina vključenih v projekt je Romov, pri tem pa se nam zdi, da se je zlasti mlajši generaciji povrnilo zaupanje v izobraževanje," je povedal vodja projekta Miha Kager.

Po besedah predsednika združenja Epeka Štefana Simončiča so težave na področju zaposlovanja Romov najbolj očitne v Mariboru, kjer je romska skupnost precej velika. Če je nekoč bilo to mesto pomemben industrijski bazen, v katerem je bilo lahko priti do zaposlitve, je po propadu številnih podjetij ob razpadu Jugoslavije zdaj to precej težje. "Romi so takrat množično prihajali s Kosova in bili popolnoma običajno zaposleni kot drugi. Po propadu podjetij so se nekateri znašli in se ukvarjali s prodajo tekstila na tržnici, veleprodajo pijač. Ta podjetja so bila v rokah najbolj podjetnih Romov," je dejal Simončič.

Z začetkom rasti velikih trgovskih središč, ki jim niso bili več konkurenčni, so tudi ta podjetja po besedah Simončiča začela ugašati, Romi pa so začeli izgubljati službe in postajali vse bolj odvisni od socialne pomoči. Ker je brezposelnost v Mariboru začela naraščati tudi sicer, so Romi postajali vse bolj nekonkurenčni na trgu dela, zaostanki pa se zaradi novih znanj iz leta v leto zgolj še povečujejo. "To smo opazili tudi v času pandemije, ko smo v Epeki izvajali učne delavnice za otroke, ki pa niso imeli ustreznih tehničnih pripomočkov niti prave podpore doma, saj starši zahtevne digitalizacije seveda niso osvojili. Še več, nekatere romske ženske so še vedno nepismene," je še dodal Simončič.

Veliko iskalcev zaposlitve brez dokončane osnovne šole

Razmere glede zaposlovanja Romov se sicer poslabšujejo že vse od 80. let. Suzana Kotnik iz mariborskega zavoda za zaposlovanje je povedala, da je do tega prišlo z ugašanjem mariborskih industrijskih gigantov. Delodajalci so se pozneje zelo težko odločali za zaposlitev Romov. Njene dve desetletji dolge izkušnje na zavodu kažejo, da so bili Romi prejšnje generacije ob prihodu na zavod precej bolj impulzivni in glasni, danes pa tega ni več opaziti v tako velikem številu. Trenutno je predvsem več primerov, ko ženske prihajajo k svetovalcem na zavod s svojimi možmi in ti govorijo v njihovem imenu, ker same bodisi nočejo govoriti ali si ne upajo, marsikdaj se tudi bolj prilagajajo razmeram in se posvečajo družini.

"Na zavodu imamo sicer tudi programe, kjer so Romi lahko celo prioritetno vključeni, kot so nekatera javna dela, lahko se vključijo v učne delavnice in podobno. Vendar opažamo, da tudi če se odločijo za to, velikokrat obupajo in prenehajo," je povedala Kotnikova. Po njenih navedbah imajo pri njih trenutno 229 prijavljenih Romov, ki so se tako opredelili sami, od tega je okoli sto takih, ki nimajo končane niti osnovne šole.

Izzive in dosežke skupnosti osvetljuje tudi RTV Slovenija

Radiotelevizija Slovenija že dobrih 13 let pripravlja romsko radijsko oddajo Naše poti, ki je na sporedu vsak ponedeljek, in televizijsko Kaj govoriš, ki je na sporedu vsako drugo soboto na prvem programu TV Slovenija. Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami. V doslej prehojenih poteh so pomembno prispevali k trdnejšemu mostu med Romi in večinskim prebivalstvom, čeprav je še veliko vrzeli na številnih področjih ki jih bo treba zakrpati.

Ustvarjalci oddaj si prizadevajo opozoriti tako na stiske in težave romske skupnosti kot tudi prikazati primere dobrih praks. Kot je za Televizijo Slovenija poudaril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, je namen oddaj tudi to, da ljudje spoznajo, da so Romi še vedno na obrobju družbe in da v slovenskem prostoru še vedno obstaja veliko težav, ki jih je treba rešiti. V prihodnjih desetletjih si ustvarjalci in gledalci – televizijsko oddajo spremlja okoli 50 tisoč ljudi – želijo več programskega časa in napovedujejo več raziskovalnih zgodb.