Predstavniki delavcev migrantov so 28. aprila vložili referendumske pobude še za tri zakone, za novelo pomorskega zakonika, zakon o partnerski zvezi in zakon o varstvu pred diskriminacijo.

V DZ-ju pa so pojasnili, da je Brglez zavrnitev tudi tega svežnja pobud utemeljil s številnimi objektivnimi dejstvi, ki kažejo na zlorabo instituta referenduma za dosego ciljev, ki s sprejetimi zakoni nimajo nobene povezave.

Pri tem se je skliceval tudi na drugi člen ustave v povezavi s tretjim odstavkom 15. člena ustave. Drugi člen ustave pravi, da je Slovenija pravna in socialna država, tretji odstavek 15. člena pa določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami

drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.

"Objektivne okoliščine kažejo na zlorabo pravice do referenduma"
Brglez je v odločitvi med drugim izpostavil, da gre v primeru omenjenih treh zakonov za paket vsebinsko povsem nepovezanih zakonov, ki urejajo zelo različna družbena razmerja in katerih edina skupna točka je, da so bili sprejeti na isti seji DZ-ja 21. aprila.

Med vsebino navedenih zakonov ter nameni, cilji in nalogami sindikata, ki so opredeljeni v tretjem členu statuta sindikata, ni nobene vsebinske povezave. Sindikat v zakonodajnem postopku, ki je glede zakona o partnerski zvezi trajal štiri mesece, glede novele pomorskega zakonika in zakona o varstvu pred diskriminacijo pa dobra dva meseca, ni podal nobenih pripomb k predlogom zakonov, iz katerih bi bilo razvidno nasprotovanje zakonom oziroma njihovim posameznim členom.

Dodal je še, da se v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev (44. člen ustave) oziroma preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zavrnitvenega zakonodajnega referenduma (90. člen ustave), ampak da so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma.

Tri pobude zavrnil že prej
Brglez se je v ponedeljek enako odločil že za tri pobude za razpis referendumov - za zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU ter noveli zakonov o upravnih taksah in o varstvu kulturne dediščine.

Kot je v torek pojasnil, se je tako odločil zaradi zaščite "ustave, demokracije in vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice". Gibanje Zedinjena Slovenija je zaradi tega zoper Brgleza vložilo kazensko ovadbo.

Previdnost v koaliciji
Medtem ko v SMC-ju trdno stojijo za Brglezom, pa so v SD-ju in DeSUS-u previdnejši in izpostavljajo njegovo odgovornost.

V SD-ju se po besedah vodje poslancev Matjaža Hana zavedajo, da predlagatelji referenduma na neki način izsiljujejo, vendar imajo težavo, ki jo je treba reševati. Ob tem poudarja, da je šlo za samostojno akcijo Brgleza, in bo zadnjo besedo verjetno reklo ustavno sodišče. Brgleza bodo na glasovanju o razrešitvi podprli, če pa ustavno sodišče ne bo odločilo v njegovo korist, bo predsednik DZ-ja po mnenju Hana v velikih težavah. "Potem bo še zanimivo," je dejal po koalicijskem srečanju.

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša se strinja, da bo Brglez v takšnem primeru imel težave. Večinsko so v poslanski skupini naklonjeni temu, da je Brglez sprejel odločitev. Vendar menijo, da bi se moral v vsakem primeru predhodno posvetovati tudi s koalicijskimi partnerji.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je ponovila, da v stranki trdno in enotno stojijo za odločitvijo predsednika DZ-ja. Znova pa se bodo o tej zadevi pogovarjali, če ustavno sodišče ne odloči v Brglezovo korist.

Nadaljevanje iskanja rešitev
Predstavniki delavcev migrantov, finančnega ministrstva in finančne uprave so sicer v sredo nadaljevali iskanje rešitev za težave pri obdavčitvi, med drugim tudi glede sankcije za nepravočasno vloženo dohodninsko napoved. Za delavce migrante so sporni tudi stroški za prevoz in prehrano, ki so v Avstriji všteti v bruto plačo, pri nas pa niso obdavčeni.

"Sistemske rešitve vidimo v tem, da se obdavči samo dohodek, ki je obdavčljiv v tujini. Zmanjšan za stroške, povezane z delom," je za Radio Slovenija povedal predsednik sindikata Martín Ivec.

Na finančnem ministrstvu pravijo, da so pripravljeni preučiti možnost znižanja davčne osnove za omenjene stroške, vendar posebna migrantska olajšava zaradi ustavne odločbe ni mogoča. Na sestanku, ki ni bil namenjen urejanju sistemskih vprašanj, niso sprejeli konkretnih sklepov.

Za predsednika DZ-ja "ne želijo fašista"
Odločitev predsednika DZ-ja pa je razburila predstavnike Odbora 2014, ki so svoj redni četrtkov shod, ki po navadi poteka pred sodiščem, danes preselili pred parlamentarno poslopje. Menijo, da gre za fašistično dejanje, za katerega nima pravne podlage.

Pred parlamentom se je danes popoldne zbralo okoli 300 ljudi, po ocenah organizatorjev 500, med vzkliki je bilo slišati pozive k spoštovanju demokracije in "Brglez dol". Predsednik odbora Aleš Primc je v izjavi novinarjem dejal, da Brglez za zavrnitev zbiranja podpisov za zahtevo referenduma nima niti ene pravne podlage - ne v ustavi, ne zakonu in ne v poslovniku DZ-ja, pač pa gre za njegovo samovoljo.

"To je fašistična poteza, s katero se odteguje pravica ljudstvu, da bi sodelovalo v zakonodajnem postopku," je dodal, ki je dejal, da so se danes zbrali zato, da ga opozorijo, da si ne želijo "fašista za predsednika DZ-ja".

Več ustavnih pravnikov je sicer podprlo Brglezovo odločitev, saj da gre pri zahtevah za referendum za očitno zlorabo instituta referenduma. A Primc ugotavlja, da gre pri tem zlasti za zlorabo funkcije predsednika DZ-ja, ki da nima pravice, da zavrne v skladu z zakonom vloženo referendumsko pobudo. V pravna mnenja se ni spuščal, pač pa je dejal, da so te argumentacije nevzdržne.

Na shodu pred parlamentom je bilo videti tudi vidne predstavnike SDS-a, ki je sicer že zahteval razrešitev Brgleza. Podpredsednik SDS-a Zvone Černač je v nagovoru udeležencem shoda med drugim izpostavil, da pravo ni nad demokratičnimi načeli.

SMC: Drzna, a potrebna odločitev
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer pa je v odzivu na shod v izjavi novinarjem dejala, da je Brglez zaščitil demokracijo in institut referenduma.
Aktualen primer je označila za pomembno učno uro demokracije v Sloveniji.

Kot je v demokratičnih sistemih običajno, v SMC-ju pričakujejo, da bo ustavno sodišče reklo zadnjo besedo. Kustec Lipicerjeva priznava, da so bile te odločitve glede zaustavitve zbiranja podpisov za referendum tudi drzne, a so potrebne za zaščito demokracije.