"Koalicije niso razpadle na velikih temah, ampak razpadejo na nečem, kar za zunanjega opazovalca zgleda povsem bizarno. Tovrstnih zadev se je včasih treba bati," je v intervjuju za STA povedal predsednik DZ-ja Milan Brglez. Priznava, da imata manjši koalicijski partnerici SD in DeSUS zgodovinski spomin, zato se tega še toliko bolj zavedata, pri SMC-ju pa se ta šele razvija, vendar se je stranka v dveh letih že marsičesa naučila.

Po njegovem mnenju je zelo pomembno, ali obstaja občutek, da "lahko nekaj skupaj naredimo, ali pa občutek, da drug drugemu nagajamo".

Želi si več vsebinske razprave
Brglez, ki je tudi podpredsednik največje koalicijske stranke SMC, je povedal, da si želi v DZ-ju več vsebinske razprave in manj ideoloških ter populističnih vložkov, ki so najpogostejši ravno v času glasovanja.

V DZ-ju so pogosti očitki zaradi postopkovnih kršitev ali izkoriščanja poslovnika, vendar Brglez poudarja, da je poslovnik za vse isti. Razlika je le v tem, meni predsednik, da enake zadeve, kot jih opozicija doživlja javno, koalicija in vlada običajno rešujeta neformalno.

Po Brglezovem mnenju bi torej tako koalicija kot opozicija lahko pri postopkih in vsebini zakonodaje vložili več napora in postavljali manj ovir, saj je pri postopkih zaznal kar nekaj medsebojnega nagajanja.

Jesen v znamenju interpelacije in iskanja novega ministra
Brglez je ocenil, da tako koalicija kot opozicija potrebujeta počitnice, da si ohladita glave, saj pričakuje vročo jesen. Takrat jih namreč čaka glasovanje o interpelaciji zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Ravno omenjena interpelacija je po Brglezovem mnenju lahko problematična za obstoj koalicije v zdajšnji sestavi.

Kot zelo pomembno je izpostavil tudi proračunsko razpravo in iskanje novega ministra za finance. "Močna figura bi dala pospešek vladi in koaliciji. V nasprotnem primeru, če je nekdo le izhod v sili, pa vlada ne zgleda več tako prepričljivo, bodisi navznoter bodisi v evropskem merilu," je dodal Brglez.

Složni le pri zapisu pravice do pitne vode v ustavo?
Predsednik DZ-ja v prihajajočih mesecih pričakuje tudi odločitev ustavnega sodišča glede pobud za referendume, ki jih je ustavil, ker je bil prepričan, da gre za grobo zlorabo instituta referenduma.

Dotaknil se je tudi možnih ustavnih sprememb in ocenil, da lahko dvotretjinsko večino dosežejo le pri zapisu pravice do varne pitne vode v ustavo.