Za razrešitev je glasovalo 15 poslancev, proti pa 57. Da bi bila razrešitev uspešna, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je ob začetku seje pojasnil, da je poslanska skupina SDS-a vešča nekaterih postopkov, ki so mu bili do zdaj tuji, med drugim tudi pripisovanja stališč in dejstev, ki nimajo nič z realnostjo, in bi jih najlažje označil z besedo laž.

Po njegovem mnenju gre za politično kulturo "poslancev SDS-a, njihovih stricev, tet, botrov, satelitov". Namesto da bi se te prakse odpravljale in bi stranka SDS rekla bobu bob, se pogledala v ogledalo in videla, kaj dela narobe, morda celo priznala svoje napake, pa vodi politično kulturo natolcevanj, obtoževanja in trganja iz konteksta.

SDS-ovi podpisi "na zalogo"
Predlog za njegovo razrešitev je označil za lepljenko, ki ustreza formalnim zahtevam, ne pa tudi likovnim zahtevam. "Vsakdo, ki se je kdaj srečal z umetnostjo, ve, da lepljenke narediš tako, da iz več starih zadev narediš novo celoto. V poslanski skupini SDS žal temu niso bili kos," meni in dodaja, da se to izrazito kaže na zadnji strani zahteve, na kateri so iz seznama vseh podpisov poslancev SDS-a izbrisali podpis Janeza Janše.

Slabo brisanje imena po njegovem mnenju vzbuja utemeljen sum, da ima SDS podpise "na zalogo". Janšev podpis pa so izbrisali zato, ker so se verjetno bali, da zahteva z njegovim podpisom formalno ne bila pravilno vložena in je ne bi bil dolžan sprejeti.
Sočasno pa so Janšo predlagali za člana komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, "Torej tudi SDS ne ve točno, ali je Janša poslanec ali ne - ko jim to godi, je, ko jim ne, ga pobelijo," je izpostavil To se Brglezu zdi nedostojno tako do njega kot predsednika DZ-ja, do poslancev kot tudi do državljanov.

Brglez simpatizira s totalitarnim režimom
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je obrazložil, da je Brglezova razrešitev potrebna zaradi njegovih izjav v tedniku Mladina, ki kažejo njegovo nespoštovanje etike, ustave in zakonov ter simpatiziranje z nekdanjim totalitarnim sistemom.

Predsednik DZ-ja bi moral delovati povezovalno, upoštevati mora prepričanja vseh volivcev, spoštovati ustavni red in izražati vrednote, ki so v skladu z ustavo. Njegove izjave v intervjuju so v nasprotju s temeljnimi vrednostnimi izhodišči in pravnimi podlagami, na katerih temelji samostojna Slovenija.

Tako je po Tankovih besedah v intervjuju dejal, da je bila slovenska država korak nazaj v smislu državotvornosti ter tako deloval v nasprotju z ustavo, hkrati pa zaničeval dostojanstvo vseh, ki so na plebiscitu leta 1990 glasovali za samostojno Slovenijo.

"Izjava pomeni omalovaževanje plebiscita, pove, da se je ljudstvo odločilo narobe in da samostojna država ni potrebna," ocenjuje Tanko, ki meni, da je Brglez povzdigoval SFRJ tudi s tem, ko je dejal, da smo bili "prej vezani na drugačen tip države, ki je imela dediščino, kredibilnost in določeno pripoznanje v mednarodni skupnosti, sedaj pa imamo državo, ki je sicer članica Nata in EU, pa tega ne zna izkoristiti v svoj prid". Čeprav je bil po mnenju Tanka SFRJ totalitarna država, v kateri so se množično kršile človekove pravice in v kateri se je izvajal teror nad ljudmi.
Udarec v živec?
Glede očitkov o intervjuju je Brglez razkril, da ima občutek, da je njegova vsebina poslansko skupino SDS-a zabolela, saj so tudi oni tako ali drugače vodili politiko v naši državi zadnjih 25 let, zato tudi nosijo vso odgovornost za stanje, v katerem smo trenutno.

Kar zadeva za SDS sporne izjave o državotvornosti, je govoril o položaju nekdanje države v mednarodnih odnosih, je pojasnil Brglez. Notranjepolitičnega konteksta ni niti implicitno omenil, je dodal.

Ker sodi med državljane, ki so na plebiscitu glasovali za osamosvojitev, so izjave SDS-a, da je zaničeval osebno dostojanstvo tistih, ki so na plebiscitu glasovali za samostojnost, po Brglezovih besedah skregane z elementarno logiko. Glede očitkov o nerazumevanju naravnega in pozitivnega prava ter pojasnjevanju povojnih pobojev zgolj z naravnim pravom Brglez pravi, da ne opravičuje tedanjih oblastnikov, "ki so bili tako prepričani o svojem prav, da so verjeli in se obnašali, kot da zanje takratno pozitivno pravo ne velja".

Za pojasnitev njegovega odnosa do naravnega prava in žrtev vojne je Brglez citiral Sofoklejevo Antigono, ki pravi, da ima vsakdo, ne glede na to, kaj je ali ni storil, pravico do dostojnega pokopa. Dodal je, da so zanj enako zavržni tako zločini, storjeni v fašizmu in nacizmu, kot povojni poboji.