Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je pred dnevi javno predstavil zamisel, da bi rešitev iz politične in gospodarske krize oblastniki iskali skupaj s skupino pomembnih ter uglednih imen slovenskega javnega življenja. Med njimi je omenil tudi Franceta Bučarja, ki je o tem spregovoril v Odmevih. Z njim se je pogovarjala Rosvita Pesek.

Vas presenečajo negativni odzivi na pobudo Radovana Žerjava o t. i. svetu modrecev, ki bi pomagali vladati?
Presenečen nisem, saj pri nas nobena ideja ni sprejeta z odprtimi rokami, pa naj bo dobra ali slaba. Po časopisih sem videl, da so tudi to idejo poskušali že kar osmešiti, in ne le spodnesti. Vprašanje pa je, ali ima kakšno lastno težo.

Jo ima?
Treba je premisliti, ali je pri nas problem v pomanjkanju idej. Svet modrecev naj bi dajal nove ideje. Je problem v pomanjkanju idejah?

Verjetno tudi.
Po mojem je problem v obilici napačnih idej – vprašanje nacionalnega interesa naj bi bilo zaostalost, problem lastnine. Pametne ideje so že zdavnaj zavrnili, pomemben je menedžment, in ne lastništvo. Z delom ne boš nikamor prišel, treba je denar plemenititi. Prenasičeni smo z neumnostmi. S tega stališča je dejansko potrebno, da bi dobili nove ideje. A tudi dejstva ne pomenijo veliko. Poglejte v Belo krajino, kjer so jim odvzeli Danfoss – trditve, da lastnina ni važna, poglejte na tem primeru. Je važna ali ne? Ampak naših ekonomistov to nič ne zamaje. Problem je v tem, da nobena pametna ideja ne more prodreti. Vse politične sile se medsebojno tako nevtralizirajo, da se nič ne naredi.

Predvsem v strankah so se ustrašili, da bo njihova moč omajana. Kot da bi svet modrecev postal neko obvezno telo poleg obstoječih. A gre samo za idejno skupino, če se prav razume iz predloga.
To še ni oblikovano, obstaja cela vrsta odprtih vprašanj. Kdo naj bo zraven, kdo naj bo sprožilec zahtev. Gotovo pa je, da je nekaj pri nas treba narediti. Dejstvo je tudi, da je zdajšnji sistem najbolj jasno odražen v moči političnih strank, ki o vsem odločajo.

23 let nazaj so bile stranke naša prihodnost, postavljale so temelje parlamentarne demokracije. Tudi vi ste jih pomagali ustanavljati. Zdaj pa ste precej jedki, češ da stranke dušijo.
Še danes pravim, da je bistvo parlamentarne demokracije v političnih strankah. Ni problem v pravni ureditvi, ampak v razdelitvi družbene moči. Vse pomembne odločitve so uzurpirane s strani političnih strank. Nihče v tej državi ne more o ničemer odločati mimo njih. Stranke je treba postaviti v njihovo dejansko vlogo, kot jo morajo imeti v demokraciji. A bistvo demokracije je prav v tem, da je družbena moč sorazmerno enakomerno porazdeljena. Pri nas pa je tako, kot je bilo v partijskem sistemu, vsa moč odločanja je v enem centru, preostali del družbe pa nima besede.

Katere stvari bi pri nas morali začeti najprej premikati, da se rešimo malodušja, nezaupanja v politiko, da je vse slabo, enako, zanič. So predčasne volitve rešitev za zdajšnje stanje?
Predčasne volitev ne bodo ničesar naredile. Ni problem v tem, da imamo politično krizo, ampak da nam vse skupaj polzi iz rok, da država ni več obvladljiva.

So volitve sploh rešitev?
V tem trenutku prav gotovo ne. Ničesar ne bi prinesle. Vse je tako urejeno, da se politične stranke regenerirajo v svoji moči. A to ni težava le pri nas, da se ne odloča v parlamentu, ampak v vrhovih strank. Tudi v najrazvitejših demokracijah je približno enako, povsod se dejansko določa zunaj parlamenta. Je pa zunaj, v tujini, moč razpršena po vsej družbi, pri nas pa še ne.

Je res, da je za tako stanje kriva svetovna gospodarska kriza?
Gotovo ne. Pri nas bi do tega krča prišlo ne glede na gospodarsko krizo, ker je v našem sistemu vgrajen regresivni dejavnik, ki sili k znižanju produktivnosti in spodbujanju povečanja bogastva s špekulacijo. Mi še nismo dosegli dna, stvari bodo šle še na slabše, dokler ne bomo premaknili centrov moči.

Kaj bi moral biti naš cilj, ki bi nas povezal?
Priti na zeleno vejo, rešiti se velike zadolženosti, saj zdaj že živimo na račun prihodnjih rodov. To je nemogoče.

Jutri boste izdali svojo 16. knjigo. Ko ste napisali eno od prvih, ste morali oditi s pravne fakultete, izginili ste iz javnega življenja. Ko ste napisali predzadnjo, je bila razprodana in ponatisnjena. Kakšna bo usoda te?
Ne vem, nisem prerok. Upam, da bo šla v promet. Pa ne iz komercialnih razlogov, ampak ker je nekaj novih idej v njej. Dobro bi bilo, da se ljudje s tem seznanijo.