Slovenski hram demokracije bo predvidoma 13. slovensko vlado danes, 13. septembra, na izredni seji ustoličil s potrditvijo ministrov pod vodstvom premierja Marjana Šarca. Še preden se je ministrom uspelo usesti na svoje stolčke, pa je prihodnjo vlado že zasul plaz želja, zahtev, očitkov in pritiskov iz vseh koncev in vetrov. Oglasili so se sindikati, zdravniške organizacije, ženski lobij, ki opozarja na padec števila žensk v parlamentu, najglasnejši pa so gospodarstveniki, ki jih je zmotil predlog dviga davka na dobiček v koalicijski pogodbi. "Še vedno imamo neoliberalno paradigmo, nizki davki, tanka država, ki so jo zajahali in kričijo, ko stopiš mački na rep," je za MMC razburjanje gospodarstvenikov komentiral sociolog Srečo Dragoš, ki je koalicijsko pogodbo označil kot korak v pravo smer pri zmanjševanju revščine v državi.
Od prihajajoče manjšinske vlade, ki se bo morala naslanjati na opozicijsko Levico, mnogi pričakujejo veliko, drugi trdijo, da iz vsega skupaj ne bo nič in da bo na hitro "razpadla", tretji pa teatralno napovedujejo "katastrofo". Bo nova vlada dokazala, da se motijo?

"Zavedati se je treba, da živimo v 21. stoletju, ki je tehnološko izredno napredno in temelji na informacijski tehnologiji, zato bo na varnostnem področju treba predvsem zelo hitro stopiti naprej na področju kibernetske varnosti," je Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije opozoril, da je bilo doslej za kibernetsko varnost narejenega "absolutno premalo". Pred kratkim sprejeti Zakon o informacijski varnosti že za novo leto 2019 prinaša nekatere roke, ki jih bo nova vlada morala izpolniti, je poudaril.

Poleg kibernetske varnosti je treba po Čaletovih besedah takoj začeti znova sistemsko na noge postavljati organe nacionalne varnosti, ki nam jih je v preteklem obdobju "uspelo osiromašiti tako kadrovsko kot finančno". "Poklici, kot sta policist in vojak, v družbi niso več zanimivi, če želimo konkurirati na trgu dela, se je v družbi treba vprašati, ali je nacionalna varnost tisto ključno področje, ki v državi mora dobro funkcionirati, in če je odgovor da, bo treba temu nameniti veliko pozornosti," je bil jasen Čaleta. Potrebujemo Zakon o obrambi, na katerega čakamo že od leta 2004, kar pomeni, da je že zastarel, ter več denarja za plače in druge ugodnosti, da bodo ti poklici sploh zanimivi za mlade, je dodal. "Slovenski vojski manjka ogromno pripadnikov, ti pa še kar odhajajo, podoben problem ima tudi policija, to je drugo področje, kjer moramo narediti velike korake naprej," je sklenil.

Tretje področje, ki mu mora nova vlada posvetiti pozornost, pa je ureditev ustreznega javno-zasebnega partnerstva na področju zagotavljanja varnosti. "Država sama ni več sposobna avtonomno zagotavljati varnosti, glede kritične infrastrukture je nujno, da v javno-zasebno partnerstvo pritegne vsa pomembnejša podjetja, ki jo obvladujejo," je pojasnil Čaleta in dodal, da je primer takšne dobre prakse Slovensko združenje za korporativno varnost. "Včlanjene so tudi državne institucije, kot so Urad za varovanje tajnih podatkov, ki je trenutno glavni organ za kibernetsko varnost, Urad informacijske pooblaščenke, trenutno je izredno aktualen GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov, op. n.), Gasilska zveza, tudi s policijo združenje tesno sodeluje," je naštel in spomnil na primer Revoza iz Novega mesta, ki se mu je zgodil kibernetski napad.

Dragoš: Koalicijska pogodba korak v pravo smer
Nova vlada prihaja na oblast v času "debelih krav", gospodarske konjukture in visoke rasti. Mar to pomeni, da se revščina in socialna neenakost zmanjšujeta "sama od sebe" in vlada na tem področju ne bo imela dosti dela? "Ravno nasprotno! Dokazano je, kar lahko vsak pogleda na statističnih portalih Eurostat in Surs, da delež revnih prebivalcev ni v nikakršni zvezi s konjukturno-recesijskimi procesi v gospodarstvu, to pa pomeni, da imamo v Sloveniji napačno socialno politiko, saj se revščina ves čas povečuje," je pojasnil Dragoš in dodal, da je slovenska značilnost, po kateri "močno izstopamo" v Evropi, prav to, da povečujemo revščino ne glede na to, ali je gospodarstvo v recesiji ali ne. Slovenija sicer nima nadpovprečnega odstotka revnih, a se ta odstotek "nadpovprečno škandalozno povečuje", kar kaže, da "slovenska socialna politika ne funkcionira".

Kaj naj torej ukrene nova vlada, da se bo Slovenija premaknila na pot delujoče socialne politike? "Jaz bi bil čisto apologetski in bi zagovarjal ukrepe vlade. Tisto, kar je v koalicijski pogodbi zapisano na področju socialne politike, je treba narediti, torej malenkostno zvišanje socialnih pomoči, minimalne plače, malenkostno zvišanje obdavčitve kapitalskih dobičkov, kjer smo v Evropi tako ali tako podpovprečni, in malenkostno znižanje obdavčitve dela, to so najmanjši možni ukrepi, v smislu obstoječega sistema, ki ga tako ni treba obrniti na glavo, z največjimi blagodejnimi kratkoročnimi učinki za najbolj prikrajšane," je odgovoril.

Blagodejni vplivi za prikrajšane in vlado
"Če se uresniči večina zapisanega v koalicijski pogodbi na socialnem področju, potem stopimo iz živega peska, če pa tega ne naredijo, bomo dalje migali v živem pesku revščine," je bil Dragoš slikovit in dodal, da bi blagodejni vpliv dosegel tako najbolj prikrajšane v slovenski družbi kot novo vlado, ki bo tako imela večje možnosti, da dokonča svoj mandat.

Blagodejni učinek po njegovem mnenju utegne doleteti tudi politično kulturo v državi, in sicer predvsem v smislu zmanjšanja abstinence in averzije do parlamentarne demokracije v Sloveniji, ki je po statističnih podatkih ena največjih v Evropi. Za primer je navedel evropsko raziskavo, ki je ljudi spraševala, kaj storiti, če demokracija ne deluje najbolje, in slovenski rezultat je bil eden bolj avtoritativnih v Evropi. "Mi imamo odstotek ljudi krepko čez 60 odstotkov slovenskega prebivalstva, ki odgovarja, da je močen voditelj boljši od slabo delujoče demokracije, po tem kazalniku smo bolj avtoritarni od Madžarske," je navedel.

Odpravljanje revščine je tek na dolge proge
Takšen rezultat ankete je močno povezan z izobrazbo in socialnim položajem. "Bolj ko ste na dnu, z dohodki blizu ali pod pragom revščine, druga korelacija pa je izobrazba, in sicer nižja kot je, večji je delež averzije do demokracije in izbire močnega voditelja," je navedel in dodal, da imajo "močnega voditelja" raje od demokracije predvsem revnejši in slabše izobraženi sloji prebivalstva. Ni naključje, da se je Štajerska varda Andreja Šiška pojavila na vzhodu Slovenije, kjer "imajo najvišje številke deleža revnih", je izpostavil.

"Če politične elite dajejo zeleno luč za nestrpnost, islamofobijo, antimigrantstvo, povampirjeni nacionalizem v smislu mi proti drugim, potem je to eden od najmočnejših dejavnikov, da se bo točno to med ljudmi tudi zgodilo, če pa politika daje rdečo luč, to deluje zaviralno na povampirjenje javnega mnenja," je za pojav paravojaških enot Dragoš obtožujoči prst uperil v politike, ki netijo sovraštvo.

Revščine ena vlada in koalicijska pogodba sicer ne moreta občutneje izpodbiti, tudi če vso koalicijsko pogodbo in tam zapisane obljube izpolnijo in še več. "To je dolgoročno delo, ki se ga da kratkoročno zelo zapeljati v napačno smer," je opozoril.

Prekarnost kot revščina po pogodbi in UTD
Dragoš poudarja tudi, da se bo nova vlada morala spoprijeti tudi z vidikom revščine prekarnega dela, ki največ težav povzroča mladim, saj velika večina na ta način zaposlenih životari v revščini, gre za nekakšno "revščino po pogodbi".

"Za polni delovni čas po 8 ur ali še več hodite v službo, praviloma so to tisti, ki opravljajo najtežja dela, zaslužijo pa manj kot je relativni prag revščine, to pomeni, da s svojo neto plačo ne morejo preživeti in so odvisni od pomoči socialne mreže, UTD (univerzalni temeljni dohodek, op. n.) bi s tem odpihnil, a to je zgodba prihodnosti," je pojasnil Dragoš in dodal, da je k uvedbi UTD-ja v delu Socializem pozival že leta 1901 "katoliški konservativec" Janez Evangelist Krek (1865–1917). "Če danes podobne ideje zagovarja kakšen politik, ga dajo na pranger kot ultra ekstremistično levico, a vidite, kam smo prišli?" je sklenil misel.

UTD, ki je nujen, če nočemo, "da družba v prihodnosti popolnoma razpade", po njegovih besedah za Slovenijo ne bo realna rešitev, dokler tega ne uvede tujina, potem pa bomo "prekopirali".

Luka Koper kot Natova logistična točka
Čaleta je prepričan, da mora Slovenija kot del globalnega sveta ter članica EU-ja in Nata v zanimanju ameriške vojske in Nata za Koper videti poslovno priložnost. "S tem, ko se logistični procesi izvedejo prek Luke Koper, lahko Slovenija reče, da ni zagotovila dva odstotka BDP-ja za obrambo, a s svojimi zmožnostmi pomaga, kolikor lahko," je navedel.

Na varnost Slovenije, če bi koprska luka postala dolgoročna logistična točka, to po njegovem mnenju ne bi vplivalo. "Stvari je treba vedno gledati v širšem kontekstu, še kako je v interesu sosednjih pristanišč bodisi hrvaške Reke ali Trsta, da se pri nas pojavljajo informacije o nevarnostih, saj če koprska luka izgubi posel, ga bo dobilo eno od sosednjih pristanišč," je poudaril, da je nasprotovanje poslu "voda na mlin" Reki in Trstu.

"Na ravni slovenske družbe se nikoli nismo znali zmeniti, kaj so strateški interesi države, pri katerih se politika ne sme prerivati. Določene stranke te procese izkoriščajo za nabiranje političnih točk," je bil jasen.

Migracije in "stražarji v goši"
Postroj paravojaške enote "Šiškovih stražarjev" v štajerski "goši" se po besedah Čalete sploh ne bi smel zgoditi. Nekdo med varnostnimi organi očitno "ni naredil domače naloge", takšna dejanja pa kličejo po ostri obsodbi, in sicer tako organov nacionalne varnosti kot politike in širše družbe. "Ne smemo pričakovati od organov nacionalne varnosti, da bodo s čarobno palico reševali težave, ki jih v družbo s svojimi radikalnimi sporočili nagrmadi politika." Nadaljeval je, da je za pojav paravojaških milic po Evropi kriva politika z radikalnimi izjavami in širjenjem strahu. "Protimigrantska retorika na površje potiska radikalno desnico, to so v zgodovini že imeli priložnost gledati v prvi polovici 20. stoletja," je posvaril.

"Migracije so dejstvo, naša geografska lega je takšna, kot je, treba je zaščititi zunanjo mejo EU-ja, to je naša dolžnost, dolžnost EU-ja pa je, da držav na mejah ne pušča same. V celoti se jih ne bo dalo preprečiti, rast evropskega gospodarstva pa za seboj potegne potrebo po delovni sili, staranje prebivalstva je dejstvo, poiskati bo treba simbioze, kako migrante ustrezno vključevati v družbo, ne da bi ta izgubljala svojo avtohtonost, a to je vprašanje za milijon dolarjev," je sklenil.

Zakonodaja in boljši nadzor meje
Bi morala nova vlada za preprečevanje nezakonitih migracij izboljšati zakonodajo? "Na področju zakonodaje je vedno mogoč korak naprej, treba je tehtati med varovanjem človekovih pravic in varnostjo, ustrezne statuse morajo dobiti tisti ljudje, ki res bežijo iz kriznih žarišč, ne pa tisti, ki to samo zlorabljajo," je odgovoril in dodal, da morajo organi pregona tudi učinkoviteje stopiti na prste organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi.

Prejšnja vlada se po Čaletovih besedah postavitvi žice in ograje na južni meji ni mogla izogniti, ker bi sicer to storila Avstrija in Slovenija bi enostavno ostala "zunaj". Od nove vlade pričakuje, da bo sistem nadgradila in izboljšala nadzor nad državno mejo. "Ne moremo zgolj postavljati ograj, tudi organom, ki nadzirajo mejo, je treba dati več tehničnih in kadrovskih virov, da bodo učinkoviteje posredovali, ko pride do nelegalnih prehodov meje," je sklenil.