Tako je na današnji skupni seji odborov DZ-ja za zadeve EU-ja, za finance in monetarno politiko ter za zunanjo politiko zatrdil premier Miro Cerar.

Čeprav se voditelji držav in ministri evrskega območja ter EU-ja zavedajo, da bi morebitni izhod Grčije iz evrskega območja vse postavil pred različna vprašanja, so jih predstavniki Evropske komisije obvestili, da imajo pripravljeno strategijo za kakršen koli izhod, ki se bo ponujal po nedeljskem srečanju, je pojasnil članom odborov.

"Tako plan A kot plan B sta že izdelana. Nobena opcija ni več presenečenje, na vsako moramo biti pripravljeni," je dejal in povedal, da so na torkovem vrhu vsi voditelji nasprotovali kakršni koli možnosti odpisa dolga Grčiji. Spomnil je tudi, da bi moral, če bi Grčiji odobrili tretji program pomoči, odločitev o tem v Sloveniji sprejeti državni zbor.

Grki niso nikoli pristopili
Cerar je na torkovem vrhu zastopal stališče, da je Slovenija bila, je in bo solidarna z grškim ljudstvom in državo ter da bo izkazala ustrezno humanitarno držo in pomoč, če bo potrebna za premostitev težkih razmer v Grčiji.

Poudaril je tudi veliko izpostavljenost Slovenije do Grčije, pri čemer ga preseneča, da najvišji grški predstavniki doslej niso pristopili do predstavnikov Slovenije in jih obvestili o stanju. "Ta odsotnost dialoga ni dobra," je dejal članom odborov.

Mramor: Slovenija ranljiva na take šoke
Finančni minister Dušan Mramor je na skupni seji odborov spomnil, da Slovenija še vedno velja za državo na obrobju, ranljivo na takšne šoke, kar se je ob zadnji zaostritvi grške krize pokazalo na trgih, saj so se zvišali donosi na obveznice. Zato mora nadaljevati začrtane ukrepe - v nadaljevanju je treba po ministrovih besedah sprejeti fiskalno pravilo, nadaljevati proces privatizacije ter izboljšati korporativno upravljanje in investicijsko okolje.

Če bi na koncu prišlo do izstopa Grčije iz evrskega območja, kar je po Mramorjevih besedah še vedno mogoče, bi se bilo treba hitro odzvati in napovedati okrepljeno integracijo evrskega območja, kar bi pomenilo pospešitev vzpostavitve bančne unije. Če bi prišlo do izstopa, bi bila najboljša rešitev prostovoljen izstop, sicer lahko pride do velikih nestabilnosti, je opozoril.

Erjavec opozarja tudi na varnostni vidik grške krize
Seje se udeležuje tudi minister Erjavec, ki je predstavil zadnja stališča Grčije, ki so jih dobili prek grškega zunanjega ministrstva. Grke najbolj moti to, da ukrepi, ki so jim jih predlagali, temeljijo zgolj na varčevanju, npr. znižanju plač v javnem sektorju in pokojnin, zato v njih ne vidijo rešitve za izhod iz tega položaja.

Če bo šel razvoj dogodkov v smeri t. i. plana A in če bo Grčija predstavila realen program, se bo po Erjavčevem mnenju postavilo še vprašanje njegove izvedbe, zato se ta zgodba ne bi takoj končala.

Plan B, torej izstop iz evrskega območja, po njegovih besedah pušča veliko odprtih vprašanj, na katera še ni natančnih odgovorov. Morebiten prostovoljni izstop iz evrskega območja je po informacijah zunanjega ministrstva sicer manj verjeten.

Erjavec je ob tem opozoril na varnostni vidik krize v Grčiji, ki leži na območju z več krizami. Spomnil je na krizo na Bližnjem vzhodu, problematiko migrantov, Grčija je namreč ena od vstopnih točk migrantov, zanemariti pa ne smemo niti razmer na Zahodnem Balkanu. "Takšna kriza, če bi šla po planu B, bi zagotovo imela močne učinke na varnostno-politični položaj," je dejal.

Grčija ne sodi med pomembnejše partnerice Slovenije
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti glede na to, da Grčija ne sodi med pomembnejše trgovinske partnerice Slovenije, ne pričakuje hujših učinkov grške krize na podjetja.

"Ta kriza se pravzaprav kaže že kar nekaj zadnjih let v zmanjšani blagovni menjavi, ki že tako ni bila velika," je dejal.

Polemična razprava članov odborov
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj je opozoril, da je mogočih več scenarijev za rešitev grške krize. "Očitno se nekdo ne zna in si ne upa odločiti. Bolj ko prelagamo odločitve, slabše bo," je dejal in opozoril tudi na geostrateški pomen območja, na katerem leži Grčija.

Matej Tonin (NSi) je kot ključne težave Grčije izpostavil zelo slabo pobiranje davkov, neučinkovito in koruptivno administracijo ter neugodno demografsko sliko. Evropa in evrsko območje morata po njegovem mnenju vztrajati pri spoštovanju pravil. "Če se od njih odstopi, pade Evropa, še prej pa pade evrsko območje," je dejal in dodal, da bi s popuščanjem grški Sirizi odprli pot za demagoge v Španiji in na Portugalskem. "Samo vprašanje časa je, kdaj bi enako zahtevali zase," je dodal.

Matjaž Nemec (SD) je dejal, da so Grki v preteklosti živeli v iluziji in nad lastnimi pričakovanji, medtem ko Evropa po drugi strani ne razume stisk posameznikov, kar se po njegovem mnenju kaže v aroganci posameznih voditeljev.

Razprava med člani odborov je bila sicer na trenutke zelo polemična, predvsem med samimi opozicijskimi strankami. Branko Grims (SDS) je namreč dejal, da "nič bolj ne ogroža evra, Grčije in EU-ja kot celote ter kakovosti življenja vseh nas v EU-ju kot skrajni levičarji". "In račun za svoje početje želijo izstaviti vsem nam. Mevžast odgovor EU-ja je strahovita napaka," je dejal.

Tudi Tonin je bil kritičen do Sirize, Luka Mesec (ZL) pa se ni strinjal z njim. Prepričan je, da gre v primeru grške krize za poskus ustavljanja celotne evropske levice, ki po njegovem mnenju predstavlja solidaren in egalitaren odziv na krizo.

Veleposlanika ni bilo na seji
Sklic skupne seje odborov so zahtevali v poslanski skupini NSi-ja. Predlagali so sprejetje treh sklepov, v skladu s katerimi bi odbori podprli nadaljevanje pogajanj med mednarodnimi institucijami in grško vlado, slovenski vladi bi predlagali, da je vključena v vsa pogajanja, hkrati pa bi jo pozvali, da DZ sproti obvešča o rezultatih pogajanj.

Po treh urah razprave so današnjo sejo prekinili, o sklepih bodo odločali v nadaljevanju seje, predvidoma prihodnji teden.

Na sejo so sicer povabili tudi grškega veleposlanika v Sloveniji, a se je ta opravičil.