Sprejeti zakon je morda v čem pomanjkljiv, vsekakor pa bi nesprejetje pomenilo pripravo novega, kar se bo že bolj zajedlo v proračunsko blagajno, za radijske Dogodke in odmeve poroča Jože Skok.

Po oceni generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Igorja Antauerja se je treba pred referendumom o pokojninski reformi seznaniti s sedanjim stanjem, vendar tudi s posledicami, če zakon ne bo dobil podpore pri izražanju ljudske volje. "Ne glede na to, ali bo šla reforma skozi ali ne, jo bo enkrat treba speljat. Če bo referendum padel, jo bo treba takoj začeti znova. Zagotavljam vam, da ne bo lažja, kot je zdajšnja."
Slovenija se pred pokojninsko reformo nehote sooča s primerjavami z državami Evropske unije, ki se tako ali drugače srečujejo s proračunskimi težavami. "Iskreno upam, da se nam grški ali irski scenarij ne bo zgodil. Če bomo imeli prisilnega upravitelja, bomo manj suvereni." Po oceni Antauerja je 300 milijonov evrov letnega primanjkljaja v primeru nesprejetja pokojninske reforme pravzaprav blaga ocena. "Morate vedeti, da je proračun prazen. Tudi zaradi nekaterih nespametnih ukrepov v prvi polovici tega mandata."

Gospodarstvo, katerega del sta tudi obrt in podjetništvo, ob dejstvu, da so že zdaj primanjkljaji v pokojninski in zdravstveni blagajni, moti predvsem to, da hkrati ni dovolj sredstev, ki bi spodbujala gospodarsko rast. Uradni podatki tudi kažejo, da se je v zadnjem obdobju število nezaposlenih zmanjšalo za dobrih deset tisoč.