dejal minister Ivan Svetlik.

Vendar pa minister za delo, družino in socialne zadeve opozarja, da je treba pri iskanju krivcev ločiti posledice poka finačnega balona, saj je šlo za navidezen denar, ki ga ni nihče pospravil v žep. "Če vrednost delnic naenkrat pade, ne pomeni, da je nekdo razliko pospravil v žep," je dejal in izrazil prepričanje, da bodo postopki proti tajkunom dali rezultate.

"Spremembe, in to precejšnje, bodo"
Vendar pa je treba v razpravi s sindikati nenehno opozarjati, da je kriza le zaostrila obsotječa strukturna neskladja, ki so se pojavljala že dlje časa in na katera se bo, kot je dejal Svetlik v intervjuju za STA, treba odzvati s precejšnjo spremembo tako "socialnega kot ekonomskega sistema".

Vlada bo naredila konec izigravanju?
Svetlik je govoril tudi o spremembi delovne zakonodaje, ki bo posegla v problematiko slamnatih podjetij. Že pripravljen predlog je namreč koalicija umaknila prav zato, da bi ga dopolnila z določili, ki se nanašajo na prezaposlovanje in odgovornost novega delodajalca do delavca. Težava je širša, priznava Svetlik, saj bo treba vprašanje reševati tudi v okviru zakona o gospodarskih družbah, delovanja inšpekcijskih služb in sodnega sistema, "da bi bilo teh izigravanj, do katerih očitno prihaja, manj."

"Namesto, da bi reševali, so uničevali"
Zakon, kot je v veljavi zdaj, je bil sicer sprejet v skladu z evropsko zakonodajo in vsebuje instrumente (v okviru prezaposlovanj) za reševanje podjetij, npr. Mure. "Vendar pa ga v zadnjem času niso uporabljali za reševanje podjetij v težavah, temveč za njihovo uničevanje," je dejal Svetlik in opozoril, da sankcioniranja za nazaj tudi po spremembi zakona ne bo, ker ga ne more biti, "lahko pa preprečimo nadaljevanje takšne prakse."

Očitke sindikatov, da vlada ni pozorna na položaj delavcev in njihove zahteve, da naj ne posega v odpravnine in odpovedne roke, Svetlik zavrača. Poudaril je, da je vlada med krizo zvišala vse transferje (44 odstokov več kot leta 2008) in to z namenom ublažitve šoka kljub povečanju javnega dolga. Zdaj je treba stopiti na realna tla in programe financirati iz lastnih sredstev, je dejal.

Za starost bomo morali poskrbeti sami
Vlada pripravlja tudi zakon o socialno varstveni dejavnosti, ki bo v javni obravnavi jeseni. "Če ne bomo sami sfinancirali svoje starosti, je ne bo nihče drug," je opozoril Svetlik, ki se je dodatknil tudi domov za starejše, ki bi morali biti drugače organizirani in s tem bolj avtonomni pri skrbi zase.

Glede razprtij, povezanih s pokojninskim sistemom, kjer vlada in sindikati stojijo vsak na svojem bregu, pa je Svetlik dejal, da se bo ta moral spremeniti, sicer čez pet do deset let ne bo mogoče pokojnin izplačevati na zdajšnji ravni. V zvezi s podaljšanjem delovne dobe Svetlik predlaga "age management" v podjetjih, kjer bi se pri načrtovanju karier upoštevalo dejstvo, da bodo delavci delali dlje, in temu primerno odrejalo tudi fizične obremenitve. Napovedal je skorajšnjo predstavitev ukrepov za "aktivno staranje", s katerim naj bi vplivali na dojemanje staranja in vpliv na konkretne dejavnosti podjetja.

V zvezi s predlogom socialne reforme, kjer je v javnosti odpor najmanjši, pa je Svetlik izpostavil urejanje področij, kjer se dogaja največ zlorab, med njimi zamolčanje podatkov, prikrivanje lastnine in različno prikazovanje družinskega statusa.