"Rok za vračilo sredstev se izteče v petek. V kolikor plačilo ne bo izvršeno, bo ministrstvo zadevo predalo v sodno izterjavo," so potrdili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Vzrok: aneksi k podpisanim pogodbam, ki ključno spreminjajo posel.
Medtem Univerza v Mariboru poudarja, da je šele po začetku del ugotovila, da so zaradi zunanjih vzrokov potrebne spremembe. In da denarja ne more vrniti, saj bi to resno ogrozilo njeno poslovanje.

Urad za nadzor proračuna, ki je v imenu Evropske komisije revidiral posel, je ugotovil, da je univerza sklepala neprimerne anekse k osnovni pogodbi. Med njimi tudi dva zaradi nepredvidenih okoliščin, s katerima so bistveno spremenili naročilo v vrednosti 4,4 milijona evrov.

Revizorji: Spremembe nastale načrtno
Čeprav se kljub spremembam celoten projekt ni podražil in je ostal v okviru načrtovanih 24,9 milijona evrov, so revizorji prepričani, da so spremembe nastale načrtno, in trdijo, da pojasnila, da je šlo za nepredvidene okoliščine, ne morejo upoštevati. Za ta del posla so univerzi naložili vračilo četrtine denarja, to je 1.163.534,27 evra.

Univerza: O vsem smo seznanjali ministrstvo
Na Univerzi v Mariboru pojasnjujejo, da sta bila oba aneksa izpeljana s postopki pogajanj in da so o vsem skupaj predhodno seznanjali šolsko ministrstvo. "Od projekta do začetka gradnje je minilo precej časa, tehnologija se je spremenila, predpisi so se spremenili, število študentov se je povečalo," je za TV Slovenija povedal rektor Danijel Rebolj, ki dodaja, da denarja, ki bi ga morali vrniti, preprosto nimajo. Na ministrstvu odgovarjajo, da je "vračilo v celoti stvar univerze, ki je javni razpis pripravljala in vodila in ki je tudi v celoti odgovorna za pravilnost izpeljanih postopkov".
Komisija: Projekt izpeljan nepravilno
Ob tem pa univerzi grozi še eno, dodatno vračilo 1,7 milijona evrov. Kot je razvidno iz zaupnega dokumenta Evropske komisije, ki smo ga pridobili v redakciji Tarče, je komisija Evropske komisije, ki je med 14. in 18. oktobrom obiskala Slovenijo, prepričana, da je bil celoten razpis izpeljan nepravilno. Metodologija je bila namreč sestavljena tako, da sploh ni bilo nujno, da je izbran najcenejši ponudnik.

"Čeprav so ponujene vsote znašale med 21 in 33 milijoni evrov, ki jim je bilo dodeljeno enako število točk," ugotavlja komisija. Prav zato zahteva še dodatno kazen v vrednosti 1,7 milijona evrov. Ta napaka je tudi eden izmed razlogov, da ima Slovenija črpanje kohezijskih sredstev do preklica ustavljeno. Ker gre za zaupno poročilo, teh informacij na šolskem ministrstvu niso želeli komentirati. Na mariborski univerzi pa pojasnjujejo, da s temi ugotovitvami sploh niso seznanjeni. Bi pa pri takšnem vračilu (to je skupno 2,8 milijona) univerza ostala brez 5,5 odstotka letnega prihodka za študijsko dejavnost. Če pa bi denar morala vrniti medicinska fakulteta, to predstavlja tri četrtine njenih prihodkov.

Zgodbo spremlja tudi kolegica Tadeja Anžlovar. Več v Dnevniku ob 19. uri.