Po besedah sogovornikov je za neuspešno črpanje evropskega denarja krivo več dejavnikov: nesposobnost uradnikov, njihovo hitro menjavanje, zamujanje z razpisi, nezmožnost dogovora, kdo vse bo od tega "nekaj imel", …
Župan Pivke Robert Smrdel je prav tako prepričan, da se mora začeti zahtevati odgovornost od tistih, ki so krivi, da projekti stojijo. Poudaril je, da obstaja tudi možnost, da se projekti razdelijo v faze, in dodal, da ne ve, zakaj se to ne stori. Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo Andreja Jerina pa je ob tem pojasnila, da za razdelitev v faze terja soglasje občin upravičenk.
Pojasnila je tudi, da so celo šli do vsake posamezne občine in jih prosili, naj premislijo, ali so njihovi projekti izvedljivi do konca 2015, ter podpišejo izjavo o tem. Poleg tega so jih zaprosili tudi, naj razmislijo o razdelitvi projektov v faze. Odziv je bil precej slab, saj je bila samo za en projekt predlagana razdelitev v fazo, 36 upravičencev je zagotovilo, da bodo projekti dokončani, 11 pa jih izjave o dokončanju ni podpisalo. Andreja Kert, glavna koordinatorka in upravljavka črpanja v kabinetu predsednice vlade, je hkrati povedala, da država projektom občin ne more odvzeti denarja, čeprav vedo, da se ga ne da uresničiti.
Premalo znanja
Izpostavili so tudi, da so roki projektov od ideje do dokončanja lahko zelo dolgi, tudi po več let. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja vodja službe za evropske zadeve, je pojasnila, da so roki odvisni tudi od tega, skozi katero ministrstvo mora dokumentacija iti.

Prav tako je prepričana, da je naša največja pomanjkljivost ta, da ne znamo pripraviti velikega projekta, kar se je npr. dobro pokazalo pri zatikanjih pri gradnji pomurskega vodovoda. Andrej Mertelj iz podjetja Datalab je pri tem izpostavil, da nas zaustavljeni evropski denar veliko stane in da se novi projekti ne bodo začeli financirati vsaj do spomladi 2015. Temu je pritrdila tudi Jerina in pojasnila, da moramo sedaj energijo vlagati v to, da bomo sploh izpeljali projekte iz minule finančne perspektive, namesto da bi se pripravili na novo.

Vračila in zastali projekti
Župana Mokronoga je "skoraj zadela kap", ko je pred tedni, ko je Evropska komisija izdala osnutek revizijskega poročila, izvedel, da bodo morali vrniti skoraj pol milijona evropskega denarja. Občini Sevnica grozi, da bo morala vrniti milijon evrov, nad medicinsko fakulteto v Mariboru visi vrnitev 1,7 milijona evrov, plačilo 185 milijonov evrov za posodobitev železniške proge Pragersko-Hodoš ter proge Divača-Koper je zaustavljeno ...
Kje so tiste napake, zaradi katerih izgubljamo evropski denar, so z voditeljem Slavkom Bobovnikom razpravljali Andrej Mertelj iz podjetja Datalab, Monika Kirbiš Rojs, nekdanja vodja službe za evropske zadeve, Nataša Prah z urada za nadzor proračuna, Andreja Kert, glavna koordinatorka in upravljavka črpanja v kabinetu predsednice vlade, ter državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo Andreja Jerina, ki je prišla v imenu ministra Dejana Židana.