Na tridnevnem letnem srečanju slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju sta diplomate nagovorila predsednik vlade Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec. Cerar je izpostavil predvsem pomen verodostojnosti države, ki se najprej vzpostavlja doma, tako da "prevzete dolgove odplačujemo in izpolnjujemo druge obveznosti, ki nam jih ni nihče vsilil, temveč smo jih prevzeli sami."

Temo je po lastnih besedah izbral zato, ker je verodostojnost slovenske države močno upadla. "To so mi nenazadnje v razpravi potrdili tudi nekateri diplomati v tujini, ki to občutijo pri lastnem delu," je dejal v posebni izjavi za novinarje.

V tem kontekstu bo vlada tudi nadaljevala privatizacijo tam, kjer "smo se kot država k temu v preteklosti formalno pravno zavezali." Obenem pa je po Cerarjevem mnenju za dvig verodostojnosti treba tudi dvigniti politično kulturo. Zavezal se je tudi za krepitev gospodarske diplomacije, ki mora biti po njegovem mnenju dinamična in pragmatična.
A najprej je treba po njegovih besedah zagotoviti, "da bomo dovolj verodostojen partner, da bomo država z ugledom, da bomo država, ki ne bo imela administrativnih ovir, ki bi odganjale tuje investitorje". "Imamo vse potenciale, tako človeške kot naravne kot strateške in druge, da to verodostojnost vzpostavimo in to relativno kmalu. To pa tako, da bomo najprej dober gospodar pri sebi in hkrati razvijali kvalitetno diplomacijo, nato pa v povezavi dvignili ugled Slovenije v svetu na raven, ki jo je nekoč že uživala," je še poudaril.
"To je ključni predpogoj za to, da se Slovenija iz države, ki je skorajda že postala neke vrste plen za nekatere tuje akterje, multinacionalke, tuje države, ponovno spremeni v kredibilno, torej verodostojno, zaupanja vredno in razvojno državo, ki bo lahko mirno odprta, brez strahu za svoj obstoj," je dodal.
Erjavec: Gospodarska diplomacija je zaživela z mojim prihodom
Zunanji minister Karl Erjavec je pri tem dodal, da gospodarska diplomacija dobiva pohvale tudi s strani gospodarstva. Kritike, češ da gospodarska diplomacija ne deluje dobro, pa je zavrnil tudi iz razloga, ker da je gospodarska diplomacija dobro zaživela pravzaprav šele z njegovim prihodom na položaj zunanjega ministra, zdaj pa je to njegova prva prioriteta.

"Treba je vedeti, da do leta 2008, ko je gospodarstvo dobro delovalo, ko smo imeli dobre rezultate, da niti ni bilo takšne potrebe po gospodarski diplomaciji, ampak je bila takrat zunanja politika usmerjena v to, da smo postali člani Združenih narodov, Evropske unije, zveze Nato in leta 2010 tudi OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj)," je dejal.

"Trudimo se odpirati nove trge, ker edino izvoz lahko reši Slovenijo poleg investicij, zato tudi iščemo na tujih trgih primerne investitorje," je še dodal zunanji minister.

Kot trge priložnosti je izpostavil Srednjo Evropo, zlasti Češko in Slovaško, to pa zaradi povezave z Azijo preko Luke Koper preko železnic. Izpostavil je tudi sodelovanje z Rusijo in spomnil na decembrsko medvladno komisijo za gospodarsko sodelovanje in na napovedane posle v višini 500 milijonov evrov. Izpostavil je Turkmenistan in Kazahstan v Srednji Aziji, za marec pa je napovedal še medvladno komisijo za gospodarsko sodelovanje s Turčijo.

Izzivi na Bližnjem vzhodu
Sicer pa, tako Cerar, diplomacijo letos čakajo številni izzivi, od položaja na Bližnjem vzhodu in krepitve islamskega radikalizma do odnosov s Hrvaško, s katero se letos končuje postopek arbitraže za določitev meje.

Letošnji 19. posvet slovenske diplomacije je posvečen predvsem vlogi Slovenije v mednarodnem prostoru, pomenu gospodarske diplomacije in enotnega nastopanja v mednarodnem udejstvovanju.