Evropska unija je tu zelo zainteresirana, da tudi finančno podkrepi sodelovanje s Turčijo, je dejal Cerar, vendar ne le zaradi stroškov, ki bi jih prinesel razpad schengena, temveč želi Evropa tem ljudem pomagati zaživeti v okolju, ki je kulturno bližje njihovim izvornim državam, je turška pogajalska izhodišča komentiral Cerar v intervjuju z Rosvito Pesek v Odmevih.

Cerar je kritičen do Grčije, ki pri prebežniški krizi ni izpolnila svojih zavez, a ji je kljub temu treba pomagati. Če se bodo razmere na balkanski poti umirile, pa je napovedal tudi, da bo Slovenija odstranila ograjo na meji. Kljub zaprtju balkanske poti pa so prosilci za azil, tako Cerar, seveda dobrodošli, če bodo izpolnjevali zakonsko določene pogoje.

V intervjuju je Cerar spregovoril tudi o stališčih Nemčije, ki ni bila naklonjena zaprtju balkanske prebežniške poti, in o sporočilu evropskih finančnih ministrov, ki so bili kritični do slovenskega proračuna. Cerar poudarja, da gre tu le za metodološka neskladja.

Dober dan, gospod predsednik. Pogovarjava se neposredno po vaši vrnitvi iz Bruslja. Ste zadovoljni načrtom reševanja begunske krize, ki ste ga usklajevali sinoči?
Najprej lepo pozdravljeni. Predvsem sem zadovoljen s tem, da smo v to skupno izjavo in zavezo vključili popolno uveljavitev schengena, kar je Slovenija že februarja sama sprejela in kar je dejansko nujno uveljaviti. Pomembno pa je tudi, da smo sprejeli stališče do iregularnih migracij. Te tako imenovane balkanske poti ni več.

Za koga je zdaj pot v Slovenijo kot prosilca za azil še odprta in kdo bo še lahko šel skozi Slovenijo?
Pot v Slovenijo je odprta za vsakogar, ki ima ustrezne dokumente, se pravi veljavno osebno izkaznico, potni list in vizum, ki ga potrebuje oziroma če gre za prihod iz države, za katero je potreben. Sicer pa je še vedno mogoče, da k nam pridejo ljudje, ki bodo prosilci za azil. V tem primeru pa vemo, da zdaj naša zakonodaja omogoča hitrejše, pospešene postopke. Pogoji glede pravice do azila se zaostrujejo, vendar ne čez mero, ki jo dovoljuje mednarodno pravo. Tu Slovenija upošteva mednarodne konvencije in spoštuje svojo ustavno in evropsko ureditev. Bo pa o tej tematiki tekla beseda tudi prihodnji teden na rednem zasedanju Evropskega sveta.

Če sva zelo konkretna ... bo Slovenija torej od aprila naprej vsak mesec sprejela do 50 prosilcev za azil, pri čemer je 567 zgornja meja prosilcev?
Da. Gre za to, da bomo po načelu relokacije solidarnostno sprejeli delež premestitev iz Grčije ali pa od drugod, če bodo te države preobremenjene. V prihodnjem letu in pol bomo predvidoma sprejeli 567 beguncev, pri čemer bi jih na mesec sprejemali od 40 do 50. Seveda pa so to za zdaj predvidevanja. Pomembno je, da to storimo vse države Evropske unije skupaj in vsaka po svoji moči. Slovenija je tukaj zavezana temu, da pomagamo drug drugemu.

Če ta dogovor ne bi pomagal pri vzpostavitvi schengenskega režima, ali to pomeni, da se bomo v kratkem čez mejo z Avstrijo znova vozili brez mejnega nadzora?
Namen je točno ta, da s popolno vzpostavitvijo oziroma delovanjem schengenskega režima, ki je ves čas veljaven, preprečimo to, da bi se dvigale meje znotraj schengenskega območja. Seveda bomo omogočili, da bodo Avstrija, Danska in druge države umaknile svoje ograje in nadzor na mejah. Moramo pa do te točke priti z oceno, da schengen spet zanesljivo uveljavljamo. Mislim, da je tukaj Evropska unija dozorela do te mere, da bodo zdaj po teh usklajevanjih konkretni ukrepi zelo odločni.

Včeraj ste med prihodom na vrh izjavili, da bomo odstranili žico na meji, če bo balkanska begunska pot zaprta. Kakšna je tu predvidena časovnica odstranjevanja?
Časovnice ni mogoče napovedati. Gre preprosto za to, da bomo iz dneva v dan, iz tedna v teden preverjali, kaj se dogaja na tej zdaj že nekdanji balkanski poti. Če bo tako, kot je zdaj, ko recimo že nekaj dni v Slovenijo ni prišlo nič novih beguncev, in če bodo na makedonsko-grški in predvsem grško-turški meji ter drugje ustrezno izvajali nadzor, da ne bo iregularnih migracij, in če bo tudi Hrvaška izpolnila vse svoje dolžnosti, potem ni več nobenega razloga, da bi ta ograja obstala. Jaz si zelo želim, da bi jo lahko čim prej umaknili, vendar moramo, dokler obstaja še kakršno koli varnostno tveganje, počakati.

Včeraj v Bruslju je nemška kanclerka Angela Merkel ves čas govorila, da zanjo ta formulacijo o zaprtju balkanske begunske poti ni sprejemljiva, govorila je o vzdržni rešitvi. Ali je Nemčija včeraj na neki način ostala sama?
Bolj da kot ne. Tudi sam sem se osebno pogajal z gospo Angelo Merkel in tu je po mojem mnenju le prevladalo stališče, ki sem ga zagovarjal sam. Tudi kolega Faymann iz Avstrije in nekateri drugi smo bili tu najodločnejši, da za iregularne migracije ta balkanska pot ne obstaja več, kar smo tudi zapisali. To je besedilo, v katerega je tudi Angela Merkel na koncu privolila, kajti videla je, da je to edina smiselna rešitev, če želimo uveljavljati schengen in pomagati Grčiji. Zdaj pa mora seveda tudi Grčija opraviti svojo nalogo veliko bolje, kot jo je do zdaj, in sprejeti vse tiste ukrepe, h katerim se je zavezala, pa jih ni izpolnila. Ostaja upanje, da bomo uresničili dogovor s Turčijo, kar bi bilo izjemno pomembno, saj lahko s sodelovanjem dokaj učinkovito zajezimo velik del tihotapskega prehajanja prebežnikov v Grčijo in tudi v Bolgarijo.

Če pogledamo slovensko dvorišče, se počasi ureja, medtem ko imata grško in turško velike težave. 15 tisoč prebežnikov čaka na grško-makedonski meji. Grčija je že bila na kolenih in zdaj je spet. Po drugi strani pa je bila včeraj najpogostejša beseda turški bazar oziroma trgovanje Turčije, ki bo za vsakega vrnjenega prebežnika poslala novega nazaj. Kako ste vi videli to potezo Turčije?
To so bila pogajalska izhodišča Turčije, ki smo jih tudi sprejeli in vključili v izjavo z namero, da se v tem tednu proučijo tako strokovno kot politično in da prihodnji teden v Bruslju sprejmemo dokončno stališče članic Evropske unije. Jaz verjamem, da bomo razmeroma hitro dosegli skupen dogovor, kjer se sicer zna diskusija zaostriti, ampak verjamem, da je treba zelo hitro doseči končni dogovor s Turčijo. Naj še dodam, da drži, da je 15 tisoč beguncev na grško-makedonski meji, pa še nekaj 10 tisoč se jih še obeta. Ampak Grčija ima deset milijonov prebivalcev, Slovenija pa dva milijona, pa smo lahko lansko jesen sprejeli več kot 12 tisoč beguncev, jih oskrbeli in uspelo nam je poskrbeti zanje tudi na nadaljnji poti. Tako da Grčija ni pod takim pritiskom, poleg tega pa ni izpolnila svojih zavez. Grčija je dobila denar za 150 tisoč namestitvenih zmogljivosti, različne države so ji ponujale več kot tisoč policistov, pa te pomoči ni hotela sprejeti. Tako da sicer drži, da je Grčija pod pritiskom in država z zahtevno mejo na morju, vendar pa do zdaj svojih obveznosti ni izpolnjevala. Zdaj mora sama nekaj storiti za to, je pa pri tem nujno, da ji vsi pomagamo s policijskimi enotami, krepitvijo Frontexa, vzpostavitvijo obalne straže. Tudi Nato bo zaplul v Egejsko morje, da bo pomagal odkrivati kriminalce. Ponavljam pa, da upam na sodelovanje s Turčijo, kajti vemo, da je to lahko ključen trenutek.

Še eno kratko vprašanje o Turčiji. Naj ne zveni grobo, ampak vi gotovo poznate izračune. Če bo schengenski sistem padel, bo to evropske države stalo 18 milijard evrov. Na drugi strani je Turčija, ki jih hoče šest. Zdi se mi, da je odločitev zelo blizu, če sodimo po številkah in financah?
Res je. Če gledamo številke, je Evropska unija zainteresirana, da tudi finančno prispeva neki večji delež, vendar ne zato, da bi operirali s številkami. Ta denar, ki ga bo Evropska unija namenila Turčiji, je namenjen temu, da bomo lahko tem beguncem, ki so res v stiski, pomagali tam, kjer so, torej blizu državam svojega izvora, blizu kulturnemu okolju, in da tam zgradimo šole, vrtce in dostojna bivališča. Pa tudi, da jim omogočimo, da bodo lahko delali. To je pristop Evrope. Pomagaj ljudem tam, kjer je kriza, skušajmo pomagati, rešiti krizo in omogočiti neke dostojne razmere za življenje. Tisti, ki pa res ne morejo drugače, pa bodo obravnavani v Evropi kot prosilci za azil. Če bodo izpolnili pogoje, so seveda dobrodošli, kajti Evropa se ne more popolnoma zapreti, mora pa preprečiti te iregularne tokove, kajti ti so lahko pretirano uničujoči. Dejstvo je, da če je teh nezakonitih in ekonomskih migrantov preveč, potem ni mogoče zanje humanitarno in dostojno poskrbeti niti jih ni mogoče vklučiti v družbo, pojavi pa se lahko tudi varnostni problem, ki ni zanemarljiv.

Čisto v senci vašega včerajšnjega srečanja pa so se sešli tudi finančni ministri, od koder pa je nekoliko presenetilo sporočilo, da naš proračun, ki je veljal za skladnega z evropskimi pričakovanji, zdaj ni več. Kaj to pomeni? Smo stiskali premalo?
Pravzaprav gre tu za neki metodološki problem, pa tudi okoliščine. Lani smo bili pravzaprav malce uspešnejši pri zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, tako da se je zdaj po neki drugi metodologiji zadeva pokazala v drugi luči. Tu gre za usklajevanje evropske in naše metodologije. Kot sem na hitro izvedel od finančnega ministra, nam še ni uspelo prikazati stroškov, ki nam jih povzročajo migracije in se morajo upoštevati v proračunu. Zdaj bomo pospešeno te zadeve usklajevali in mislim, da je finančni minister že začel pojasnjevati, za kaj gre. Nič posebnega, ni nastopila nobena kriza. Gre preprosto za to, da moramo uskladiti metodologije in vključiti še nekatere zadeve.