Prva je premierju poslansko vprašanje zastavila Alenka Bratušek. Zanimalo jo je, ali podpira predlog SD-ja, DeSUS-a, ZL-ja in ZaAB-a za zapis pravice do pitne vode v ustavo z namenom zagotavljanja pitne vode vsem in s preprečevanjem privatizacije vodovodnega sistema.

Cerar ji je v odgovoru pojasnil, da še vedno verjame, da je voda tako pomembna dobrina, da moramo storiti vse, da se zavaruje pred privatizacijo in pred drugimi posegi, ki bi poslabšali njeno kakovost ali njeno dostopnost. A vseeno v tej razpravi zdaj najprej pričakuje mnenje stroke, saj je treba upoštevati tudi pravne posledice, ki bi jih tak zapis prinesel.

Če bo mnenje ustavnopravne stroke pozitivno, si bo prizadeval, da bo vlada to pobudo podprla. Opozoril pa je, da včasih tudi ustavna norma nima prednosti pred evropskimi pravnimi normami, zato bo treba spremljati tudi, kaj se dogaja na evropski ravni, da se ne bo poskusil sprejeti kakšen predpis, ki bi privedel do privatizacije vodnih virov.

Zanikal je, da bi poslanska skupina SMC-ja imela svoj predlog glede tega vprašanja. So pa pripravili izboljšave. Dodal je, da gre za izjemno zapleteno pravno vprašanje.

Premier napovedal učinkovitejše preiskave spornih projektov
Bratuškovi je z vprašanjem sledil vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Zanimalo ga je, kako je s sistemskimi preiskavami projektov državnega pomena, kot sta npr. bančna luknja in Teš 6.

V svojem odgovoru se je Cerar strinjal z njim, da dosedanje preiskave niso prinesle želenih rezultatov, zato so vložili tudi zakonski predlog o sistemskih preiskavah, ki naj bi omogočil bolj zgoščeno preiskovanje spornih projektov. Ta bo po njegovih besedah dal zakonsko podlago za ustanovitev posameznih preiskovalnih komisij, ki bo na ravni države povezala različne organe. Zanikal je tudi, da bi za zakonskim predlogom stala kakšna stranka.

Tanko ob tem meni, da je zakon namenjen zgolj zamegljevanju preiskovanja spornih dejanj in da imajo institucije že zdaj dovolj zakonskih podlag za opravljanje svojih nalog. Vprašal se je, zakaj jih ne opravljajo med svojim rednim delovnim časom.

Cerar pa se je začudil Tankovi skrbi, da skušajo ustanoviti učinkovitejše preiskovalne skupine.

Cerar Mesecu: Glede Telekoma zavajate
Glede prodaje Telekoma Slovenije pa je vprašanje na Cerarja naslovil Luka Mesec (ZL). Očital mu je, da je prelomil obljubo, da ne bodo prodajali strateških podjetij, in ga vprašal, ali se mu zdi ponujena cena ekonomsko upravičena in zakaj vlada ni glasovala o prodaji.

Premier se je z Mescem strinjal, da je bil v preteklosti res zadržan do prodaje Telekoma. Je pa zanikal, da je prelomil obljubo, saj ni nikoli obljubil, da bo ustavil prodajo. Poudaril je, da je sklep o privatizaciji potrdil DZ in je postal zavezujoč, postopki pa so že potekali in bi lahko resno prizadeli ugled Slovenije. Opozoril je tudi, da Telekom dnevno propada zaradi številnih pijavk, ki so nanj prisesane, in zaradi premalo vlaganj v preteklosti.

Po njegovem mnenju o prodaji kroži ogromno neresničnih informacij in se je stvar povsem politizirala. Znova je zanikal, da bi vplival na SDH in hkrati poočital ZL-ju in nekaterim drugim strankam, da so v preteklih tednih izvajali velik pritisk nanj, nekateri pa so vodstvu SDH-ja celo grozili.

Glede cene pa je odvrnil, da bo to odločitev prepustil SDH-ju in se v to ne namerava vmešavati. Mescu je očital tudi zavajanje, ko je rekel, da je prodaja Telekoma družbeno in razvojno škodljiva. Za primer je navedel, da so telekomi po številnih najuspešnejših državah zasebna last.

"DUTB deluje bolje, kot je"
Tomaža Gantarja (DeSUS) pa je zanimalo, kako Cerar ocenjuje delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), saj njen prevzem 41 hotelov po Gantarjevem mnenju zahteva resen razmislek o tem, ali ta institucija resno in odgovorno izvaja svoje pristojnosti.

V svojem odgovoru je Cerar ocenil, da je bila ta poteza DUTB-ja res radikalna, ampak bo zdaj najprej treba počakati na izsledke postopkov, ki preverjajo, ali je bil postopek sploh zakonit. Spomnil je, da je vlada zavrnila poročilo dela DUTB-ja za 2013, saj je bilo preveč nepravilnosti, in da niso podelili razrešnice upravi družbe. Dodal pa je, da se delovanje DUTB-ja tudi izboljšuje in pri tem navedel primer prestrukturiranja Cimosa. Prav tako je izpostavil, da so hoteli lani večinoma poslovali z izgubo in da potrebujejo boljše upravljanje.

Žgoče spremembe volilne zakonodaje
Po odločbi ustavnega sodišča, ki je Janezu Janši dokončno vrnilo poslanski mandat, obenem pa ugotovilo, da je zakon o poslancih v neskladju z ustavo, saj ne ureja učinkovitega pravnega varstva ob prenehanju mandata, bodo poslanke in poslanci ta teden v splošni razpravi obravnavali tudi sveženj petih predmetnih zakonov, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Med drugim bodo obsojenim na najmanj pol leta zapora onemogočili kandidiranje na volitvah.

Že tretjič bodo poslanke in poslanci poskušali s tako imenovanim svežnjem "mister Muscolo". Potem ko je v prejšnjem mandatu padel Virantov sveženj, pred komaj dvema tednoma pa sveženj, ki so ga predlagali v Zavezništvu Alenke Bratušek, se je zdaj oblikovala nekoliko širša koalicija treh vladnih strank in že omenjenega ZaAB-a. Skupni imenovalec: na volitvah v državni zbor, državni svet in za predsednika republike ne bodo mogle kandidirati osebe, pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. Taka omejitev bo veljala tudi za funkcionarje v vladi.

V SDS-u so že napovedali, da bodo pri neizvoljivosti vztrajali pri dodatnem, lustracijskem pogoju, da bi morali kandidiranje in zasedanje javnih funkcij prepovedati tudi vsem, ki so v preteklosti sodelovali s tajnimi službami. Medtem pa v Novi Sloveniji pričakujejo, da bodo predlagane rešitve skladne z ustavo, glasovanja pa se bodo za zdaj vzdržali.