Cerar, ki je z ustanovitvijo Stranke Mira Cerarja kot njen predsednik tudi uradno vstopil v politiko, je v pogovoru z voditeljem Odmevov Igorjem E. Bergantom razgrnil nekaj stališč in vrednot, ki jih bo zastopala nova stranka.

Stranka Mira Cerarja. Pravzaprav gre za nenavadno ime stranke, z imenom in priimkom. Nekaj primerov v Sloveniji smo že imeli, a ti se niso ravno najbolje posrečili, npr. Državljanska lista Gregorja Viranta, pa prej Lista Zorana Jankoviča. Še avstrijski primer, Team Stronach, ki je doživel klavrn padec po parlamentarnih volitvah. Kako lahko to razumemo? Stranka, to ste vi?
Nikakor ne. Stranka je zelo široka skupina ljudi. Danes se je veliko novih članov pridružilo tej skupini. Že eno leto se povezujemo kot civilna družba. Gre samo za to, da so volitve tako hitro pred nami, da z nekim drugim imenom stranka ne bila prepoznavna. Ljudje ne bi vedeli, kdo stoji zadaj, in zato so se moji kolegi odločili in me prosili, da izberejo moje ime, in jaz sem moral v to privoliti - samo zaradi prepoznavnosti. Po volitvah bomo seveda imeli kongres, na tem kongresu pa bomo potem razmišljali o nekem vsebinskem imenu. Za zdaj, za ta namen, je bilo to pomembno.

Videli smo kar nekaj znanih obrazov, strokovnjakov, ki nastopajo tudi v naših oddajah. So pa nekateri pisci vašega programa rekli, da ne želijo sodelovati v stranki kot člani oz. kot kandidati. Zakaj ne?
Preprosto zato, ker smo se že od začetka, že pred letom in pol, ko smo se začeli družiti, dogovorili, da nekateri želijo ali zaradi narave svojih poklicev ali pa zaradi drugih namenov ostati člani naše civilne iniciative. Ena bistvenih odlik naše stranke je namreč ta, da bomo kljub formalni strankarski kulturi ohranili stik s civilno družbo, primarno prek naše civilne iniciative, potem pa tudi širše. In to je neka dodana vrednost, da imamo zunanje člane, ki z nami sodelujejo in nas lahko tudi kritično, od zunaj opozarjajo na napake in nas usmerjajo tja, kamor mogoče, v politiki morda ne bi niti pomislili, da bi šli.

Eden izmed piscev vašega programa, pristojen za zdravstvo, dr. Alojz Ihan je pred mesecem dni zapisal, da je težava številnih novih strank v Sloveniji prav v tem, da so neideološke in da je pomembno, sploh pred volitvami, dati zelo jasna, kratka, nedvoumna ideološka sporočila. Kakšna so vaša sporočila?
Zelo preprosto. Naša sporočila so, da moramo, če razvijamo neko ideologijo, to razvijati za danes in jutri, za naše potomce, za ljudi, ki danes živijo v tej vedno slabši državi. Stanje se stalno poslabšuje, umira upanje, ni zaupanja, je apatija, stanje duha je slabo. In naša ideologija, če se tako izrazim, je vzpostaviti družbo, kjer bo človek spet imel neko dostojanstvo, ki ga bo lahko dosegel prek dela, ki ga bo lahko dosegel na ta način, da bomo družbo vzpostavili resnično kot delujočo pravno državo, kajti vidimo, da se korupcija pravzaprav širi v vse pore sistema.

Predvsem moramo vzpostaviti neko stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ker vemo, da brez razvitega gospodarstva družba ne more naprej in zagotoviti trajnostni razvoj. To pa pomeni kaj? Za vsem stojijo neke vrednote, ki smo jih na kongresu izpostavili, tudi v oddaji so bile že predstavljene in mi bomo s temi vrednotami prepričali ljudi, da se je treba vrniti na tista izhodišča, ki smo jih želeli že ob osamosvojitvi. To je, da bomo neka normalna, zrela družba, ki zaupa vase, ki je samozavestna in ki zna postati zgodba o uspehu. Ampak do tega cilja nas čakajo še napori, upam pa, da bo naša stranka lahko v tem zelo dejavno sodelovala in celo morda celo kazala pot.

Ampak to, kar ste zdaj rekli, za to se zavzemajo številni, tudi tisti, ki so ustanovili nekatere nove stranke ali pa ki zdaj vodijo neke stare stranke. Po čem vašo stranko najbolj razlikuje primerjava z novonastalimi ali starostoječimi?
Že to, da smo novi. Mi smo dejansko ljudje, ki smo se za to pot odločili po tehtnem premisleku. Tudi zdaj smo javno razgrnjeni, ve se, kdo je z nami. To smo ljudje z znanjem, ljudje s kredibilnostjo, to so ljudje, ki imajo za sabo veliko izkušenj in ki že zdaj zagovarjajo neke vrednote, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih.

Če pogledamo stranke, ki jih imamo na sceni zdaj, vidimo, da so se zamotale v neki klobčič, iz katerega se ne morejo izmotati. Capljamo na mestu oziroma padamo navzdol. In zato smo se odločili, ti, ki smo bili v civilni družbi, da moramo nekaj ukreniti. Mislim, da bodo ljudje, če že niso, to prepoznali, ker gre za nove ljudi, tudi nove ideje in novo energijo.

Slišali smo profesorja Umka, ki je rekel: povezovanje šele po volitvah. Ampak ve se, s katerimi se bomo povezali. Oprostite, meni ni popolnoma jasno, s kom se boste povezali, o kom je govoril?
To je bilo njegovo stališče. Kot stranka moramo nastopati demokratično. Doslej sem zavračal kakršne koli pogovore na to temo, ker še nismo imeli ustanovljene stranke. Kmalu pa se bodo organi stranke sešli in o teh zadevah začeli razpravljati oziroma sprejemati odločitve. In ko bodo znane, bomo na ponudbe odgovorili javno, jasno in brez dvoma in takrat bo vse znano.

Je pa dejstvo, da ne glede na to, kako se bomo odločili po volitvah, v našem volilnem sistemu vedno pridemo v položaj, ko so povezovanja neizogibna. Zato je naša naravnanost, da gremo v tam proces z nekim spoštovanjem do drugih, tako pomembna. Da ne samo pristajamo, ampak se zavzemamo za povezovanje med strankami - takšno, ki bo znalo vzpostaviti neke skupne točke delovanja. Ne v vseh zadevah, ampak v ključnih se Slovenci moramo sporazumeti, drugače nam ni rešitve.

Prej ste govorili o klobčiču starih strank. Ali ta trenutek izključujete predvolilno povezovanje s starimi strankami? So nove stranke tiste, od katerih pričakujete vabilo?
Ta trenutek ne izključujem nikogar. Ko bo naša stranka zavzela stališče, bom povedal, kakšno je, dejstvo pa je, da stare ali nove stranke ... vse so nekoliko drugačne od naše. Naša je izrazito samostojna. Mislim, da je to njena posebna odlika. Je popolnoma neodvisna, brez kakšnih botrov, stricev v ozadju. Veliko se je govorilo, da smo potegnili vanjo nekakšne nekdanje člane političnih strank. Mislim, da je danes postalo evidentno, da jih nismo, da smo resnično nekaj novega, prepričljivega ... Ampak o tem bodo sodili volivci, naša naloga pa je, da delamo korak za korakom, da jih prepričamo.

Politika pred volitvami je nekaj drugega kot po volitvah. Kje je za vas ta rdeča črta? Bi bili, recimo, pripravljeni sodelovati s stranko Janeza Janše ali pa s stranko Zorana Jankovića?

V politiki, sploh zreli politiki - naša mora še dozoreti do te točke - moraš voditi dialog z vsemi političnimi akterji, kajti ni pomembno, za katero stranko gre, pomembno je, kaj lahko za Slovenijo naredimo. Je pa res, če je vodja neke stranke na neki način sporen, denimo oba voditelja, ki ste ju omenili, imata težave zaradi zadeve s protikorupcijsko komisijo, gospod Janša pa je ta hip celo pravnomočno obsojen ... v tem trenutku tak človek verjetno ni najbolj kredibilen sogovornik. Potem se pogovarjaš z nekom drugim, pogovarjaš se stranko ... Res pa je, da si želimo, da bi sodelovali, ko bomo morali in ko bomo želeli, s tistimi, ki imajo podoben vrednostni sistem kot mi in jasno podoben program. In te bomo prepoznali v prihodnjih mesecih.

Kakšno je vaše stališče do volitev 13. julija. V javnosti ste najprej rekli, da to ni sprejemljivo, potem ste svoja stališča nekoliko omilili. Zdaj, ko imate stranko, kakšno je vaše stališče?
Ko sem se prvič odzival na to, sem govoril še kot pravnik, zdaj sem postal politik in se bom vzdržal komentarja, kajti gre za pravila igre, ki jih moram sprejeti. Bi se pa vprašal takole: vprašati je treba volivce, kaj si oni mislijo. Kajti vsi vemo, kaj se dogaja 13. julija. Takrat veliko volivcev ni v Sloveniji in mislim, da je tu težava. Ne bi se zapletal v neke pravne zgodbe, ker ne bom prepričljiv, verjamem pa, da ta datum ni najbolje premišljen, in mislim, da so že državljani v javnih anketah povedali svoje.

Od danes ste politik. Iz Bruslja je Evropska komisija v Slovenijo poslala osem priporočil oziroma zahtev, od potrebe po nadaljevanju konsolidacije javnih financ do zahteve po zniževanju plač. Kakšen je vaš odziv na ta priporočila iz Bruslja?
Če na hitro improviziram, bi rekel tako ... To je zdaj odgovor za oddajo, saj če bi se hotel v vsako izmed teh tem spustiti ...

Mislim, da mora Slovenija spoštovati to, da je članica Evropske unije, hkrati pa pokazati nekoliko večjo samozavest. V zadnjih letih sem gledal predvsem servilnost slovenskih predstavnikov. Kimali smo Bruslju v vsaki stvari, pretirano, ne bom rekel vedno in povsod, ampak pretirano, Mislim, da moramo priporočila vzeti dobronamerno, potem pa sami ugotoviti, kaj je za nas res najbolje, in uporabiti samo tisto, kar se bo obneslo.

Navsezadnje bo Evropska unija najbolj zadovoljna z nami takrat, ko bomo uspešna spodobna država, ne pa država, ki je nenehno v nekih korupcijskih aferah, ki ima finančne težave, ki ima gospodarske probleme ... To moramo popraviti. To moramo narediti, da pridemo iz krize, in potem bo tudi zadeva na ravni EU-ja popolnoma drugačna.