S poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju in ministrom se je začela decembrska seja DZ-ja. Opozicijska vprašanja so povezana z nadzorom nad Banko Slovenije in nasledstvom državnih arhivov nekdanjega SFRJ-ja ter s privatizacijo podjetij v državni lasti.
Dobovšek: Država slabo nadzoruje
Vodja skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je premierju Miru Cerarju zastavil vprašanje, kako bo vlada zagotovila učinkovit nadzor nad Banko Slovenije. Dobovška zanima tudi, ali bo vlada predlagala spremembo ustave ali kako drugače udejanjila rešitev, "po kateri bo nedvomno in jasno ter brez omejitev zapisano, da mora Računsko sodišče pregledovati tudi Banko Slovenije". Dejal je, da vlada pri tem zelo slabo izvaja svojo nadzorstveno funkcijo pri upravljanju države.

Cerar mu je na kritiko upravljanja države odvrnil: "Poslanec Dobovšek se je umaknil iz koalicije, potem ko po enem letu dela ni storil nič, pripravil nobenega predloga. Odšel je v opozicijo, od koder samo kritizira." Vsebinsko pa je poudaril, da je Banka Slovenije po ustavi in zakonu neodvisna institucija in da takšno ureditev nalagajo tudi evropske direktive. Če bi Računskemu sodišču omogočili, da Banki Slovenije nalaga zavezujoče ukrepe, bi s tem kršili vse te pravne akte.
Je pa vseeno treba znotraj obstoječih ustavnih in evropskih okvirov omogočiti učinkovitejši nadzor, da bi preprečili ponovitev bančne luknje. Zato je vlada že pripravila novelo zakona o Banki Slovenije in jo poslala Evropski centralni banki na vpogled. Mnenje ECB-ja vlada pričakuje do 20. decembra, je povedal premier.

Arhivi SFRJ-ja
"S čim vlada utemeljuje izjemno nujnost soglasja k odprtju in celo že tudi zaprtju poglavja Izobraževanje in kultura za Srbijo, katerega sestavni del so tudi državni arhivi nekdanjega SFRJ-ja, ki se nanašajo na Slovenijo, saj ti po ustavnem redu pripadajo Sloveniji," se glasi vprašanje, ki ga je na Cerarja naslovil poslanec SDS-a Branko Grims, ki pričakuje tudi pojasnilo, kako bo vlada prevzela odgovornost za po njegovem mnenju "neprecenljivo zgodovinsko škodo, ki jo je povzročila s tem očitno protiustavnim bežanjem pred resnico".
Cerar je zatrdil, da se soglaje vlade k začasnemu zaprtju poglavja v ničemer ne nanaša na arhive nekdanjega SFRJ-ja, ker gre za ločen proces. Nadalje je zatrjeval, da je vlada vprašanje arhivov prepoznala kot izjemno pomembno in ga kot takega poudarja na vseh srečanjih s predstavniki Srbije. Že letos naj bi dobili 43 mednarodnih pogodb iz teh arhivov, proces pa se bo "intenzivno nadaljeval".
Grims z odgovorom ni bil zadovoljen. Vprašanje se je res začasno zaprlo zaradi približevanja Srbije Evropski uniji. Toda v realnosti vstopnih pogajanj so se vsa dvostranska vprašanja razrešila med odpiranjem poglavja. Takrat je namreč druga stran pripravljena popuščati, zdaj pa bodo "zahtevali vsa Titova vozila" za nekaj dokumentov iz arhivov, je Grims navajal besede poslanca koalicije.

Privatizacija in Helios
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je spomnil, da je bil Helios prodan leta 2013 za 145 milijonov evrov, prejšnji teden pa naprej za 572 milijonov evrov. Pri tem je bila država oškodovana za več sto milijonov evrov, je zatrdil Mesec, delo je izgubilo 200 ljudi in lokalno gasilsko društvo je izgubilo sponzorstvo Heliosa. Zato je Cerarja vprašal, ali bo zahteval revizijo prodaje.

Cerar mu je odgovoril kar z njegovimi besedami. Helios je od leta 2013 občutno povečal donosnost, zmanjšal zadolženost, uvedel številne nove proizvode in racionaliziral poslovanje. Zato je popolnoma logično, da je bil prodan po višji ceni, je razložil.

Tretja razvojna os
Poslanca SD-ja Jana Škoberneta je zanimal časovni razpored prostorskega umeščanja in gradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Zanima ga tudi, kdaj bo vlada odločala o prostorski umestitvi posameznih krakov osi in kakšni so terminski načrti njihove gradnje po koncu prostorske umestitve.

Cerar je poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Trenutna vlada si je po njegovih besedah zadala cilj posodobiti prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

"Za leto 2016 in 2017 imata infrastrukturno ministrstvo in Dars skupaj z njim v načrtu izvedbo 334 različnih posegov pri obnavljanju cestne infrastrukture. Če bomo nadaljevali ta trend, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest," je pojasnil.

Podrobno je predstavil tudi stanje na tretji razvojni osi. Trenutno sta na trati severnega in južnega dela tretje razvojne osi v sklepni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1 (Šentilj-Koper) pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

"Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejetje na vlado posredovalo že prihodnji teden ali teden za tem. Za južni del pa v začetku leta 2017," je dejal Cerar.

Interpelacija ministrice za delo
Poslanci bodo na decembrski seji do 20. decembra poleg več zakonskih predlogov obravnavali tudi interpelacijo zoper ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ki so jo vložili poslanci SDS-a.