Nedavna objava spletne aplikacije Supervizor Komisije za boj proti korupciji je omogočila neomejen dostop do javnih podatkov o poslovanju države z zasebnimi podjetji na področju blaga in storitev ter s tem močno razburila slovensko javnost. Novinarka TV Dnevnika Vesna Deržek je preverila, kako država posluje z verskimi skupnostmi.

Denar tudi iz (ne)denacionalizacije
Denar verske skupnosti ne prejemajo samo prek vladnega urada za verske skupnosti, znatni zneski imajo raznolike korenine. Ljubljanska in mariborska nadškofija tako sredstva dobivata tudi na račun nezmožnosti koriščenja denacionalizacijskih kmetijskih zemljišč in gozdov, najemnin in podobno.
Največ, skoraj 15 milijonov, mariborski nadškofiji
Supervizor razkriva izdatke javnih institucij za verske skupnosti za obdobje med januarjem 2003 in avgustom 2011. Največ, skoraj 14.800.000 evrov, je v tem obdobju prejela Nadškofija Maribor, sledi ljubljanska nadškofija z dobrih 7,2 milijona evrov, na tretjem mestu je Srbska pravoslavna cerkev z dobrimi 666.000 evri.
Levji delež odštel urad za verske skupnosti
Sledi Krščanska adventistična cerkev z dobrimi 316.000 evri, na petem mestu je islamska skupnost z dobrimi 258.000 evri, Evangeličanka cerkev je od javnih institucij v dobrih osmih letih prejela dobrih 20.000 evrov manj, na sedmem mestu je Evangelijska binkoštna cerkev z nekaj več kot 120.000 evri. Naštetim verskim skupnostim je bil levji delež nakazan preko vladnega urada za verske skupnosti.

Direktor urada Aleš Gulič je pojasnil poti denarja po zdaj veljavnem zakonu: "To razdeljevanje, kar se tiče urada za verske skupnosti, je vezano na število vernikov, kakor so bili popisani v letu 2002, in to je pač rezultat teh proračunov. Urad plačuje del socialnih prispevkov za verske uslužbence v verskih skupnostih, ki imajo več kot 1.000 članov v Sloveniji."

Denar za dvorec Betnava
Pri nakazilih pa je najti tudi eno izjemo: mariborska nadškofija je v letih 2006, 2007 in pred mesecem dni prejela skupaj skoraj 7.000.445 evrov od ministrstva za finance - to je tri milijone več, kot jim je v obdobju dobrih osmih let namenil urad za verske skupnosti. Razlog? Mariborska nadškofija pojasnjuje, da ji je ministrstvo za finance je navedene zneske nakazalo od odškodnin za objekt na Vrbanski 30 in dvorec Betnava. Gulič pojasnjuje, da so ta izplačila najverjetneje povezana s tem, "da imajo nekatere verske skupnosti v lasti objekte, ki so predmet kulturne dediščine, druge pa ne, in tukaj prihaja do teh razlik".

V Sloveniji je sicer registriranih 43 verskih skupnosti, v prispevku pa so bile izpostavljene samo tiste, ki so v obdobju dobrih osmih let prejele več kot 100.000 evrov.