Pojasnil je, da je NLB dokumente o posojilih Ultre, za katere jih je družba že večkrat odvezala molčečnosti, državnemu zboru oziroma preiskovalni komisiji, ki ugotavlja politično odgovorost ministra za visoko šolstvo in predsednika Zaresa Gregorja Golobiča, izročil 12. decembra lani. "Ti dokumenti so bili skrbno prikrivani slovenski javnosti in poslancem s strani vodje te preiskovalne komisije Rudolfa Petana (SDS) in iz teh dokumentov je zdaj jasno, da so posojila bila zavarovana."

Černač: Banka v posojilnem krču dala posojilo Ultri
Zvonko Černač (SDS) je nato v Odmevih odvrnil, da izredna seja ni napad na skupino Ultra, stranko Zares ali njenega predsednika. "Zadeva je bila v parlamentu sprožena junija lani, na komisiji za nadzor javnih financ, ko smo želeli preveriti ustreznost zavarovanja posojil pri največji državni banki in nadzor Banke Slovenije nad temi posojili. V tistem kontekstu se je pojavil tudi dokument o posojilih Ultre, ki je bil plod spora med LDS-om in Zaresom. Šlo je za menjavo uprave v NLB-ju, in v tem dokumentu je bilo jasno razvidno, da je bil velik del posojil, ki so bila dana konec leta 2008, ko je bil kreditni krč največji, ekspresno dodeljen skupini Ultra s strani največje državne banke in da ni bil ustrezno zavarovan." Poudaril je, da je v bančni terminologiji razlika med ustrezno zavarovanimi in zavarovanimi krediti. "V tem konkretnem primeru je bilo jasno navedeno, da so bila posojila skupine Hram holding ustrezno zavarovana, posojila skupine Ultra pa le zavarovana."

Černač je dejal, da se je vprašanje izpostavilo zaradi privilegirane obravnave posameznih primerov, še posebej v obdobju, ko so številna podjetja, ki zaradi zaostrenih razmer niso mogla dostopati do posojilnih sredstev, napovedovala stečaje. Izpostavil je, da se bo na seji govorilo tudi o vsem, kar se je dogajalo v času kreditnega krča, saj so sami dobili informacije, da je problematična posojilna izpostavljenost slovenskih bank v višini 600 milijonov evrov, "v teh dneh smo priča dokapitalizaciji NLB-ja preko 250 milijonov evrov, za katero pomemben del stroke in tudi guverner Banke Slovenije ocenjujejo, da ta dokapitalizacija ni potrebna".

Biščak: Bančni sistem ogrožajo tista posojila, ki se ne vračajo
Na vprašanje, zakaj si izjavi Golobiča in direktorja Ultre Miloš Urbanija nasprotujeta - prvi je namreč dejal, da so v NLB-ju zahtevali strožja zavarovanja za Ultro, drugi pa, da je osebni prijatelj nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Marjana Kramarja in da Ultra z NLB-jem ni poslovno sodelovala - pa je Bogdan Biščak odgovoril, da je Ultra najemala posojila po normalnih pogojih, po normalnih postopkih, z normalnimi zavarovanju, o čemer se bodo lahko prepričali vsi, ki si bodo dokumente o posojilih ogledali. Černač je nato odvrnil, da je to laž, še ena v vrsti Golobičevih laži, in da ne ve, zakaj to počne. Govoril je tudi, da je objavljeni dokument ponaredek, kar se je izkazalo, da ne drži, in da ti podatki, ki so bili takrat predstavljeni javnosti, držijo.

Glede kreditne izpostavljenosti bank je Biščak še dejal, da bančni sistem ogrožajo samo tisti krediti, ki se ne vračajo, Ultrin kredit pa se normalno vrača in je bil odobren po normalnem postopku. In očitati Golobiču, da laže, "ko ste vi v štirih stavkih izustili pet laži, je res nekorektno."

Zares: Očitno se še naprej izvaja gonja proti Golobiču
V Zaresu pa so v odzivu na poročanje Reporterja in izjave odgovornega urednika tednika Silvestra Šurle zapisali, da je v prispevku "Golobičeve nove laži" objavljen niz infromacij, katerih namen "očitno ni prikaz dejstev na podlagi argumentov, ampak z manipulacijami in zavajanjem ter prikrojevanjem podatkov še naprej izvajanje gonje proti Gregorju Golobiču."

V članku pišejo o zapletu, da je Golobič sam navedel, da je ustanovitveni vložek za Ultro Sum vplačal 19. oktobra 2006, podatki o ustanovitvi Ultre Sum pa so iz 1. novembra 2006. V Zaresu pravijo, da ni jasno, odkod avtorjema članka "zaplet", saj podjetje ne more biti ustanovljeno brez ustanovnega kapitala. Glede kršitve zakona o preprečevanju korupcije, ki naj bi jo Golobič zagrešil z zamudo pri posredovanju podatkov o svojem premoženjskem stanju, kar mu očitata avtorja članka, pa so v Zaresu zapisali, da se čas za posredovanje omenjenih podatkov šteje od nastopa funkcije ministra. V Reporterju pišejo, da bi moral Golobič svoje premoženjsko stanje prijaviti do en mesec po nastopu funkcije poslanca DZ-ja, je pa to storil približno dva meseca kasneje.

Cveta Zalokar Oražem je, kot smo že poročali, ugotovila, da je gradivo, ki ga je v ponedeljek v zvezi z Gregorjem Golobičem in Ultro objavil Reporter, enako kot tisto, ki ga je Durs kot davčno tajnost posredoval parlamentarni komisiji. Zato je sumila, da bi lahko Reporter objavil zaupne dokumente Dursa in je predsednika preiskovalne komisije, ki ugotavlja politično odgovornost ministra Golobiča Rudolfa Petana in predsednika državnega zbora Pavla Gantarja pozvala, da sprožita preiskavo, ki bi sume ovrgla ali potrdila, so se v Zaresu odzvali na izjave Šurle za MMC, ki je dejal, da se niso v članku sklicevali na noben dokument zaupne narave, pač pa le dokumente in poslovnega registra Nizozemske oziroma dokumente Gospodarske zbornice Amsterdam, ter da niso objavili nobenega dokumenta z oznako davčna tajnost.