Znano je, da je predsednik DZ-ja zapisal, da izredne seje na zahtevo SDS-a, na kateri bi Banka Slovenije poročala državnemu zboru o sumih klientelističnega in koruptivnega bančnega financiranja gospodarskih družb, katerih solastnik je nosilec javnih funkcij, minister Gregor Golobič, ne bo sklical, če poslanska skupina svoje zahteve ne dopolni v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Pavel Gantar je zapisal, da podpisniki zahteve zatrjujejo, da obstaja "sum klientelističnega in koruptivnega financiranja gospodarskih služb, katerih lastniki so nosilci javnih funkcij", zakonodajno-pravna služba pa navaja, da je klientelizem nedoločen in pravno neopredeljen pojem. Po Gantarjevem mnenju bi bil tako predlagan sklep, ki so ga izoblikovali v SDS-u, neizvršljiv.

Jože Tanko odgovarja, da kljub izpolnjenim ustavnim, zakonskim in poslovniškim zahtevam Gantar nikakor noče sklicati izredne seje o spornem kreditiranju družb iz sistema Ultra. Kot razlog navaja preprečevanje razprave o privilegiranem položaju predsednika stranke Zares, katere član je tudi Gantar, Gregorja Golobiča.

Tanko: Gantarjeva zavrnitev sklica izredne seje je smešna
Vodja poslanske skupine SDS-a je dejal, da je Gantar na osnovi mnenja zakonodajno-pravne službe v zavrnitvi zapisal, da predlagani sklep, ki se nanaša na predlog Banki Slovenije, da DZ-ju poroča o nadzoru nad poslovanjem bank, v okviru katerega je mogoče priti do ugotovitev sumov različnih kršitev, sodi v pristojnost DZ-ja, v nadaljevanju pa je napisal, da je klientelizem nedoločen in pravno neopredeljen pojem, zato sklepa ne bi bilo mogoče izvršiti.

Tanko zato "ob tej smešni zavrniti" še posebej izpostavlja, da je državni zbor po predhodnih mnenjih zakonodajno-pravne službe samo v tem mandatu odobril pet preiskovalnih komisij, ki preiskujejo klientelistična in koruptivna dejanja nekaterih nosilcev javnih funkcij, "pa doslej ni nihče ugotovil, da je pojem klientelističen nedoločen in pravno neopredeljen". Tanku se zdi zanimivo tudi, da Gantar ni zaznal, da "klientelizem ni bil nedefiniran pojem v času Cviklovega vodenja komisije za nadzor javnih financ in pozneje še njegovega vodenja preiskovalne komisije v zadevi Patria".

Pojasnil je, da je poslanska skupina SDS-a sklic izredne seje zahtevala, ker Banka Slovenije komisiji DZ-ja za nadzor javnih financ ni želela poročati o izpostavljenosti Nove ljubljanske banke do skupine Ultra oziroma o ustreznosti zavarovanj posojil, kar je po trditvah Tanka v skladu s 152. členom ustave dolžna storiti. Ob tem je izpostavil še, da je družba Ultra javno odvezala NLB molčečnosti, direktor Ultre pa je bil pripravljen novinarje peljati v Ljubljano na ogled dokumentov, a "kljub temu nobeden od dokumentov ni bil razkrit".