Nova uredba o gradnji preprostih in nezahtevnih objektov, ki jo je vlada v odhajanju sprejela konec februarja, začela pa je veljati v soboto, 9. marca, je naletela na velik odpor tako v slovenskih občinah kot tudi v strokovnih krogih, ki se ukvarjajo s prostorom.

Uredba povsem povozila prostorske akte občin
Po novem je namreč za nezahtevne objekte, kamor sodijo tudi do 150 kvadratnih metrov veliki in do šest m visoki pomožni kmetijski objekti, večja športna igrišča, štirimetrske ograje ipd., mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje brez upoštevanja prostorskih aktov občine. Merili sta le osnovna namenska raba in minimalen odmik od sosednje parcele.
"Nedopustno in skoraj kriminalno je, da je nezahtevne kmetijske objekte mogoče postaviti brez vsake regulative, brez omejitve števila in brez evidentiranja teh," je do uredbe kritična predstojnica urada za okolje in prostor na Občini Piran, arhitektka Manca Plazar. "Absurdno je, da skedenj lahko meri tudi 450 kvadratnih metrov, kar je več, kot dopušča naš prostor za stanovanjske hiše," pravi Plazarjeva. Še več pripomb pa v slovenski Istri leti na proste roke pri "nezahtevni" gradnji na kmetijskih zemljiščih. Na njih je zdaj mogoče graditi tudi brez gradbenega dovoljenja, in sicer toliko objektov velikosti 40 kvadratnih metrov in višine 5 metrov, kolikor jih je mogoče stlačiti na parcelo. V teh "pomožnih" objektih bivanje ni z ničimer prepovedano, lastnikom ne bo treba plačati komunalnega prispevka.

"Skedenj" z razgledom na morje
Najburneje so se na uredbo odzvali v Občini Piran. Kar ne preseneča, saj je na območju piranske občine že zdaj 500 črnih gradenj, ki jih ni mogoče legalizirati, zdaj pa bi jih lahko kar nekaj šlo "skozi". S tako lahkotno možnostjo umeščanja objektov se bo pritisk na že tako občutljivi prostor še povečal. V Piranu se bojijo množičnega porasta počitniških hiš pod krinko kmetijskih lop. Da bojazen ni neupravičena, dokazujejo tudi odzivi ljudi. "V samo dveh delovnih dneh od uveljavitve uredbe so na piranski občini pregorele telefonske linije. Pričakujemo, da bomo imeli že čez nekaj mesecev izjemno gosto pozidana kmetijska zemljišča, ki ležijo zunaj naselij," bojazni niza predstojnica urada za okolje in prostor na Občini Piran Manca Plazar. Veliko število vinskih kleti in skednjev lahko kmalu pomeni tudi veliko število stanovanjskih objektov, saj pri nezahtevnih objektih za spremembo namembnosti ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Na uredbo so se že odzvali tudi gradbeni inšpektorji. Občino so zaprosili za podatke, kje so zavarovana območja. Tam bo zdaj očitno poseben režim. Kaj pa drugje? Pomeni to morda, da bodo postopke opustili?

Sedem kmečkih lop na eni parceli
Za portoroškega nepremičninskega agenta Sama Mlakarja je nova uredba prava mana z neba. Že več let naj bi mu pristojni povzročali težave glede gradnje na ne prav velikem zemljišču, ki ga ima v lasti na enem najlepših koščkov slovenske obale, na Šentjanah nad Portorožem. Na njem bi rad zdaj postavil kar sedem pomožnih objektov, zato je že v petek, dan pred uveljavitvijo uredbe, na piranski Zavod za varstvo kulturne dediščine podal prav tolikšno število vlog. Te so potrebne, ker je parcela na zavarovanem območju. Če ne bi bila, bi objekte postavil, ne da bi mu bilo treba koga kaj vprašati. "Uredbo smo pograbili, saj si že več let prizadevamo za ureditev družinske kmetije, kjer bi se ukvarjali tudi s turizmom," pravi Mlakar.

Bossman Černaču: "To je največja tiha legalizacija črnih gradenj v zgodovini Slovenje"
Z Občine Piran so danes na ministrstvo za infrastrukturo in prostor poslali oster dopis, v katerem ministra Zvonka Černača opozarjajo, da je vlada z uredbo posegla v pristojnost lokalnih skupnosti. Povsem odprt "lov" na prostor dolgoročno ne more prinesti ničesar drugega kot popolne degradacije in izgube kmetijskih zemljišč ter uničenja krajinskega prostora. Uredba je tudi norčevanje iz prizadevanj stroke in občin, ki si prizadevajo urediti in zaščititi prostor pred nebrzdanimi apetiti. "Sumimo, da gre pri vsem tem za tiho legalizacijo črnih gradenj v Sloveniji," pravi Plazarjeva. Zaradi vseh napovedujočih se posledic piranska občina zahteva, da se takoj zaustavi izvajanje po njihovem mnenju škodljive uredbe, vlada naj jo nato tudi razveljavi. S sodelovanjem stroke in občin naj se pripravi nova uredba, ki bo omogočila trajnostni razvoj naselij in krajine. Če to ni izvedljivo, naj se v uredbo vnese določba, da je pri gradnji treba upoštevati občinske prostorske akte in druge predpise občine.

Kmetijsko ministrstvo: Pozidava DA, golf NE
Minister Zvonko Černač je med nedavnim obiskom v Piranu novinarjem povedal, da so se v povezavi z uredbo eno leto usklajevali. S kom konkretno, ni navedel. Nenavadno bi bilo, da bi pri tem zaobšli kmetijsko ministrstvo. Piranska občina zato odziv pričakuje tudi od ministrstva za kmetijstvo, saj uredba pomeni velik poseg v zemljišča, ki imajo v piranski občini visoko bonitetno oceno in jih ščitijo za dolgoročno kmetijsko proizvodnjo. "Od direktorata za kmetijstvo pričakujemo resen in hiter odziv, tudi zato, ker z utemeljitvijo ščitenja kmetijskih zemljišč ne izdajo soglasja za našo nujno potrebno infrastrukturo za razvoj turizma-golf. Hkrati pa pomeni gradnja kmetijskih objektov brez gradbenih dovoljenj neprimerno večjo degradacijo in izgubo zemljišč ter neprimerno slabše ohranjanje potenciala kmetijske proizvodnje v prihodnje," dvojna merila ministrstva za kmetijstvo razkriva Plazarjeva.

Skupnost občin za ustavno presojo uredbe
Poleg Občine Piran in skupine Odgovorno do prostora, ki je že pred uveljavitvijo uredbe opozarjala na škodljive posledice, so se danes odzvali še v Skupnosti občin Slovenije. Ugotavljajo, da imajo v vseh občinah podobne pomisleke. Tudi oni pozivajo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, "naj zadrži izvajane uredbe, saj bomo v nasprotnem primeru sprožili spor pred ustavnim sodiščem".

Eugenija Carl, TV Slovenija