Kot poroča TV Slovenija, so kriminalisti v prostore na Parmovi 45 v Ljubljani, kjer je sedež Bavčarjevih FB Investicij, vstopili dvakrat. Prvič brez Bavčarja, drugič pa z njim, saj naj bi jim dejal, da na Parmovi ulici 41 nima ničesar. A to naj ne bi držalo, saj ima tam prostore Bavčarjeva Maksima Holding, pa tudi odredba za preiskavo je nosila ta naslov.

Hišne preiskave so bile sicer opravljene na 19 lokacijah, problematičen pa je bil ravno sedež Maksime Holding. Kot je dejal Bavčar, naj bi se organi pregona na teren podali z nalogom za preiskavo, na katerem je bil namesto Parmove 45 naveden naslov s hišno številko 41, zaradi česar naj bi policija vstopila v prostore, za katere ni imela odredbe o preiskavi. Enako izjavo je podal tudi njegov odvetnik Aleksander Čeferin, ki je zato dogodek označil za "fiasko".

Policija pa je take navedbe ostro zavrnila. Kot je poudarila, so kriminalisti v sredo opravili hišne preiskave ter zasegli predmete in dokumentacijo samo na tistih naslovih, ki so bili navedeni na odredbah za tovrstne preiskave.

Šrot toži sedem bank zaradi razlastitve
Drugi osrednji akter sredine akcije "Čista aktovka", Boško Šrot, pa že vrača udarec. Kot poroča POP TV, je namreč nekdanji prvi mož Pivovarne Laško popoldne vložil tožbo proti Novi Ljubljanski banki, Banki Celje, Novi Kreditni banki Maribor, Abanki, Gorenjski banki in Probanki. Šrot torej toži tiste banke, ki so njega in njegov Infond Holding zaradi neplačanih milijonskih posojil razlastile.

Šrot tako najprej zahteva vrnitev vsega zaplenjenega premoženja v Mercatorju in Pivovarni Laško, poleg tega pa v prepričanju, da so banke njegovo premoženje prodale pod ceno, zahteva še dobrih 184 milijonov evrov odškodnine. Po mnenju ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika gre za maščevanje zaradi aretacije.

Poleg Bavčarja priprti tudi trije njegovi sodelavci
Poleg nekdanjega prvega moža Istrabenza in Šrota naj bi kriminalistična policija po navedbah Dnevnika v sredo priprla tudi tri osebe iz Bavčarjevega najožjega kroga: Bojana Finka, direktorja Bavčarjevega podjetja FB Investicije, Nastjo Sušinskega, predsednika uprave Maksime Holdinga, ki je v večinski lasti FB Investicij, in njegovega brata Kristjana Sušinskega, Istrabenzovega izvršnega direktorja za finance.

Pridržali naj bi še lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, prokuristko te družbe Janjo Žunič Jenšterle in Ivana Vizjaka, lastnika mariborske finančne družbe Pom-Invest, ki je bila pred dvema letoma pomembnejša lastnica Istrabenza. Kriminalisti so vse pridržane do konca sredinega popoldneva izpustili na prostost.

"Izvirni greh"?
Kriminalisti naj bi preiskovali verižno prodajo 7,3 odstotka Istrabenza oziroma posle, povezane s povečevanjem lastniških deležev Maksime Holdinga in podjetij iz skupine NFD. Bavčar naj bi osnovni kapital za prevzem Maksime Holdinga pridobil prek verige transakcij s 7,3-odstotnim deležem Istrabenza. Tega je Pivovarna Laško (tri odstotke je kupila leta 2004 ob umiku avstrijskega OMV-ja iz Istrabenza, dobre štiri pa maja 2008 od skupine KD) 6. septembra 2007 prodala hčerinski družbi Plinfin za polovico tržne cene, za 23 milijonov evrov.

Pet dni pozneje naj bi Laško Plinfin prodalo blejski Sportini za samo 7.500 evrov. 1. oktobra 2007 pa je Sportina delnice Istrabenza, na borzi vredne dobrih 52 milijonov evrov, za 24,9 milijona evrov prodala družbi Microtrust, ki je bila v lasti Nastje Sušinskega. Microtrust jih je še isti dan za 49,2 milijona evrov prodal mariborski finančni družbi Pom-Invest. Delnice so pozneje končale pri Potezi Naložbe, ki je oblikovala skoraj četrtinski sveženj Istrabenza, konec marca lani v z NFD Holdingom povezanih družbah Staneta Valanta.

Zagrožene so večletne kazni in zaplemba premoženja
Kazniva dejanja, ki naj bi bila očitana preiskovancem, so opredeljena v 244. in 252. členu kazenskega zakonika, ki je veljal v času domnevnih kaznivih dejanj. Za zlorabo položaja, pri kateri je pridobljena večja premoženjska korist ali ugotovljena večja škoda, je zagrožena zaporna kazen do 8 let zapora.

Enako kazen zakon predvideva za storitev kaznivega dejanja pranja denarja, kazen pa se dopolni z zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja.