Potem ko so rektorji slovenskih univerz konec tedna opozorili na varčevalne ukrepe, ki bodo ostro zarezali v visoko šolstvo, so na sestanku v soboto profesorji, sindikalisti in rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik govorili o drastičnih posledicah. Univerza bo, če bodo varčevalni ukrepi uveljavljeni, verjetno morala razglasiti plačilno nesposobnost, nekatere fakultete bi izgubile mednarodne akreditacije, drastično bi bila prizadeta avtonomija univerze, verjetna bi bila uvedba šolnin za drugo bolonjsko stopnjo, napovedujejo.

Nižanju plač ne nasprotujejo
Dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor ob tem opozarja, da lahko univerza prenese le smiselno zmanjšanje financiranja pri stroških dela, ki predstavljajo okoli 80 odstotkov stroškov. "A brez kadrovskih rezov, saj je univerza že tako močno kadrovsko podhranjena, in z zmanjšanjem materialnih stroškov v enakem odstotku kot drugje v javnem sektorju." Ne nasprotujejo morebitnemu znižanju plač, so pa sindikalistom povedali, da si želijo popravo drugih ukrepov, ki onemogočajo izvedbo (zakonskih) nalog univerze.

Sektor izobraževanja in znanosti je pri rebalansu proračuna 2012 po navedbah Mramorja popolnoma nesorazmerno obremenjen. Predvidena višina varčevalnih ukrepov v visokem šolstvu in znanosti je približno 70 milijonov evrov, od tega 31 milijonov evrov v visokem šolstvu.

Poseg v avtonomijo?
Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa meni, da bodo ukrepi privedli do plačilne nesposobnosti ljubljanske univerze že čez nekaj mesecev. Zdi se, da ima tu nekdo misijo in da gre za poseg v avtonomijo univerze, ki je po ustavi avtonomna in vrhunska intelektualna institucija, je prepričan Štrukelj.

Turk: Ukrepi veljajo za ves javni sektor
Na očitke se je na svojem blogu odzval tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Poudaril je, da se postavka za visoko šolstvo v proračunu zmanjšuje za 12 odstotkov, pri tem pa je treba upoštevati tudi to, da je predvideno znižanje plač v javnem sektorju za deset odstotkov. "Nekaj programov bi pa res kazalo optimizirati, združiti skupine, podobne predmete, predavanja istih vsebin na različnih smereh," sicer pravi o racionalizaciji v visokem šolstvu.

"Vlada sili univerze in rektorje, da se obnašajo, kot se obnaša vsak krizni menedžer. Lahko znižujejo stroške, lahko pa v redne plače vključijo doslej posebej plačano delo na izrednem in podiplomskem študiju, delo za gospodarstvo," našteva. Poudaril je tudi, da ukrepi ne veljajo le za visoko šolstvo, temveč je prepoved sklepanja avtorskih pogodb in podobno uveljavljena za celotni javni sektor.

Prav tako zanika, da bi posegali v avtonomijo univerze, in dodaja, da "če si univerza avtonomijo predstavlja tako, da je edino vprašanje, ki ji ga financer lahko postavi, ali imate dovolj denarja, živi v zablodi".