Državni sekretar z omenjenega ministrstva Igor Feketija je napovedal, da jih bodo črpali iz usklajenih izhodišč Bele knjige iz leta 2017. Eno od njih je zvišanje upokojitvene starosti in podaljševanje delovne aktivnosti. Medtem je ministrstvo za javno upravo pripravilo svoj predlog glede upokojevanja javnih uslužbencev. Ob tem se kaže, da gre znova za ukrep tako imenovanega prisilnega upokojevanja.

Izhodiščni predlog ministrstva za delo podaljšanja zavarovalne dobe ne bo vseboval, 40 let delovne dobe torej ostaja. Kaj pa zvišanje starosti ob upokojitvi? "To pa je drugo vprašanje; glede tega bi lahko rekel, da 40 let ostaja, dvig starostne meje se v bistvu dogaja sam od sebe in se bo dogajal še naprej," je povedal državni sekretar Feketija.

Medtem je ministrstvo za javno upravo pripravilo svoj zakonski predlog glede upokojitvenih pogojev javnih uslužbencev. "Ob izpolnitvi polnih delovnih pogojev bi se delovno razmerje prekinilo in nadaljevalo zgolj, ko bi obstajal interes na obeh straneh," je povedala ministrica Sanja Ajanovič Hovnik.

Ob tem predsednik Pergama Jakob Počivavšek opozarja, kako pomembno je, da so zakonodajni predlogi med seboj povezani, saj po njegovem mnenju zdaj žal vidimo, kako zelo nasprotni so si. "Bom dal en primer: več vas je omenilo, kako pomembno je z vidika pokojninskega sistema daljše vztrajanje v zaposlitvi, podaljševanje delovne aktivnosti, in potem pride predlog zakona o javnih uslužbencih, da pri 65 letih in 40 letih delovne dobe preneha delovno razmerje ... Oprostite, halo!?" je dejal Počivavšek.

In odziv ministrstva za delo na predlog ministrstva za javno upravo? "Tega nismo pripravljali mi in žal tega ne morem komentirati," je odgovoril sekretar Feketija.

Glede pokojninske reforme pa: ministrstvo za delo za drugo polovico leta načrtuje javno razpravo, v prihodnjem letu sprejetje v državnem zboru in v letu 2025 uveljavitev.