Za vsako fotografijo z zavihano hlačnico in pripisom #PosodiSvojoNogo, ki bo deljena na družbenih omrežjih, bo ITF - Ustanova za krepitev človekove varnosti podarila evro za rehabilitacijo 12-letne Ukrajinke, ki je v spopadih izgubila mamo in dobila hude poškodbe.

"Nataliji ITF že dve leti nudi rehabilitacijo skupaj s slovenskimi podjetji in rehabilitacijskim centrom Soča," je pojasnil direktor ITF-ja Damjan Bergant. "Deklica je zrasla in potrebuje novo protezo," je dejal.

Problematika, ki se je ne zavedamo vsak dan
Fotografiranje zavihanih hlačnic je danes potekalo tudi na Prešernovem trgu, kot je dejal Bergant, pa opažajo visoko število fotografij na družbenih omrežjih. "Mislim, da bomo našteli nekaj tisoč ljudi, ki bodo zavihali hlačnico. Nad tem smo pozitivno presenečeni," je komentiral Bergant.

"Opažam pozitiven odziv ljudi na današnji dogodek. Gre za problematiko, ki se je ne zavedamo vsak dan, je pa prav, da se je vsako leto vsaj enkrat zavemo. Tukaj so mladi in starejši ljudje, pa tudi različne nacionalnosti," je opisal.

Afganistan, Angola, Libija, Kolumbija in BiH
Na dogodku je ITF predstavil minsko problematiko tudi s stojnicami.

Onesnaženost z minami se v svetu povečuje. Lani se je število onesnaženih držav povečalo z 61 na 64. "Težave z onesnaženjem ima ves svet. Med najbolj onesnažene države sveta trenutno spadajo Afganistan, Angola, Libija, Kolumbija ter Bosna in Hercegovina," je povedal Bergant. V letu 2015 je bilo zaradi min ali eksplozivnih ostankov vojne poškodovanih 6.461 ljudi, pri čemer jih je najmanj 1.672 umrlo.

"Po podatkih centra za protiminsko delovanje v BiH-u je 2,3 odstotka celotnega ozemlja onesnaženega," je pojasnil Bergant. "Ne gre za ozemlja, kjer se gibljemo, vendar gre za ozemlje, ki bi lahko služilo določenim gospodarskim in turističnim potrebam. ITF se skupaj z drugimi institucijami trudi, da bi Bosno in Hercegovino očistili teh minskih polj," je dodal.

Najpogostejša je ročna metoda
Najpogosteje se za čiščenje min uporablja ročna metoda, je povedal Bergant. Deminerji z detektorji zaznavajo bombe in jih izkopljejo. "Uporabljajo se pa tudi metode z uporabo psov in celo podgane, česar pa še nismo imeli možnosti preizkusiti. Mogoča je tudi uporaba strojev, ki pa se lahko uporabljajo samo na površinah, ki omogočajo dostop," je pojasnil.

Tudi v Sloveniji je še nekaj območij, ki so minsko onesnažena. "V Sloveniji je še vedno kar nekaj ostankov eksplozivnih enot iz prve in druge svetovne vojne. Gre predvsem za območja, kjer so bile fronte, kot je območje Soče," je dodal Bergant. Spomnil pa je tudi na mino, ki so jo pred dvema letoma našli v Piranskem zalivu.

Za svet brez min
ITF s svojim delom pomaga državam tudi izpolnjevati njihove obveznosti iz ottavske konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min. Cilj konvencije je do leta 2025 doseči svet brez min.

"ITF nima zaposlenih deminerjev, ampak zbira sredstva. Ukvarjamo se tudi s področji, kot sta izobraževanje protiminskega delovanja in psihosocialna pomoč otrokom, ki so bili izpostavljeni vojnam, izvajamo pa tudi projekte na področju preprečevanja konfliktov," je naštel Bergant.