Po združitvi zgodnjega krščanstva in rimskih posvetnih razvad se je krščanstvo izrodilo, meni Drnovšek. Vera, ki je z odpustki prodajala nebesa, in njeni dostojanstveniki, ki so se od njenih načel odmikali, so ljudi vzdrževali v duhovnem životarjenju. Cerkvena in posvetna oblast sta bili popolnoma prepleteni, nemalokrat pa je prva celo podredila drugo, dodaja Drnovšek.
Vse to je po besedah predsednika republike pripeljalo do jasnih misli in duhovne moči, s katerimi so Luter, Cvingli, Kalvin ter njihovi somišljeniki naleteli na velik odziv med ljudmi.
Drnovšek dodaja, da se tudi protestantizem, kot druga verstva, nahaja pred velikimi izzivi, saj ni odporen na skušnjave sodobnega načina življenja, zato bi se moral ponovno zavesti svojih korenin. Očetom protestantizma tudi danes ne bi bilo lahko, meni Drnovšek, a ne zaradi Cerkve, ampak zaradi drugih oblastnih in kapitalskih institucij ter nizke duhovnosti, ki jih vedno spremlja.
Na Slovenskem osrednja osebnost Trubar
Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo imenovanje pojma Slovenec. Dan reformacije zaznamujemo od leta 1992.
Državna slovesnost je potekala že v ponedeljek, slavnostni govornik, minister za šolstvo in šport Milan Zver, pa je poudaril pomen reformacije za razvoj slovenskega jezika in slovenske književnosti.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Napisal je tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo na splošno.
Za najpomembnejše delo protestantizma na Slovenskem pa je poskrbel Jurij Dalmatin, ki je prevedel Biblijo. Prvo Sveto pismo v slovenskem jeziku so natisnili leta 1584 v Wittenbergu. V tem času je nastala tudi prva slovnica slovenskega jezika Zimske urice Adama Bohoriča.
Vera in humanizem z roko v roki
Največ evangeličanov na Slovenskem živi v Prekmurju, kjer je kar 10 izmed 13 cerkvenih občin ali gmajn. Te so sicer še v Apačah, Mariboru in v Ljubljani, že nekaj let pa si za ustanovitev evangeličanskih cerkvenih občin prizadevajo tudi na Obali in v Celju. Dan reformacije je praznik vseh Slovencev, običajno pa je tudi zaradi slovesnih bogoslužij najbolj prazničen prav v Prekmurju oziroma na Goričkem.
Protestantsko izročilo pa ni le versko, ampak tudi humanistično. Med temeljnimi načeli protestantske misli je tudi strpnost do razlik, kar je v aktualnih družbenih razmerah velikega pomena. Slovesne božje službe so potekale v vseh 13 evangeličanskih verskih občinah. Na sicer verski praznik se spomnimo tudi na protestantske mislece, katerih znanstveno delo je zaslužno tudi za to, da je slovenski narod postal enakopraven del Evrope.
Osebni način verovanja
Vsem protestantskim cerkvam je skupen evangelij kot vodilo Cerkve in za razodetje, protestantizem pa poudarja osebni način verovanja, tako da je lahko vsak duhovnik.
Reformacija kot versko in družbeno gibanje za reformiranje Katoliške cerkve pa tudi protestantizem kot krščanska vera, ki priznava Biblijo za edino versko avtoriteto, sta zelo prispevala h kulturnemu, k posvetnemu, socialnemu, h gospodarskemu, k narodnostnemu in političnemu razvoju v Evropi. Z idejo, da je treba pri bogoslužju uporabljati materni jezik, se je pojavila ideja o organizaciji šolstva.
Težnja k reformam v Cerkvi
Reformacijo, gibanje za prenovo Cerkve, je začel profesor za biblijsko teologijo Martin Luter. 31. oktobra leta 1517 je na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve, ki so odslikavale notranjo krizo Katoliške cerkve.
Nastalo je gibanje za reforme, ki je pripeljalo do preureditve Cerkve in nastanka novih cerkva. Nastale so luteranska oziroma evangeličanska, Cvinglijeva in Kalvinova reformirana cerkev ter anglikanska cerkev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje