Felda, ki je v svoji karieri deloval tudi kot profesor in vodil matematična tekmovanja za srednješolce, od nastopa aktualne vlade deluje kot državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Po preoblikovanju vladnih resorjev je v svoji današnji predstavitvi ministrske kandidature na odboru DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino med drugim poudaril, da se je treba zavedati vse večjega pomena vseživljenjskega izobraževanja, saj se potrebe po kompetencah in zahteve na delovnih mestih stalno spreminjajo.

Glede predšolske vzgoje je ocenil, da je ta pri nas "zelo dobro postavljena", pri čemer je poudaril visok delež vključenih otrok v predšolsko vzgojo, čeprav ta ni obvezna. To je, kot je poudaril, zelo pomembno za poznejši uspeh otrok ne samo v šoli, ampak tudi v družbi. Zato si prizadevajo, da bi bili vsi otroci vsaj nekaj časa vključeni v predšolsko izobraževanje, je pojasnil in pri tem omenil tudi posebne ukrepe za romske otroke.

Pojasnil je, da pripravljajo prenovo kurikula v vrtcih, ki ga je treba posodobiti, predvsem na področju digitalizacije. V povezavi z digitalizacijo so po njegovih besedah potrebna stalna posvetovanja za vzgojitelje, prav tako pa je treba na tem področju opolnomočiti strokovne in vodstvene delavce ne samo v vrtcih, ampak tudi v osnovnih in srednjih šolah, da bodo to koristno uporabili pri učenju in poučevanju.

Na področju osnovne šole so po mnenju Darja Felde nujne spremembe zakona o osnovni šoli. "Potrebujemo drugačno šolo, drugačne podatke, drugačno delovanje," je dejal. Spregovoril je tudi o nacionalnem preverjanju znanja in razširjenem programu. Nacionalno preverjanje znanja se bo v šolskem letu 2024/25 upoštevalo tudi pri vpisu otrok v nadaljnje izobraževanje, je napovedal.

Prav tako je nacionalno preverjanje znanja predvideno tudi za tretješolce, da se dejansko ugotovi, kaj so učenci osvojili v prvih treh letih.

Glede razširjenega programa je dejal, da bi moral biti ta bolj povezan z obveznim programom, po sistematizaciji pa bi vključeval področje gibalnih zmožnosti in zdravega življenjskega sloga, področje kulture, v katero sodijo tudi tuji jeziki, ter povezovanje šole z okoljem. Zaradi prenove prvega triletja, v katerem po novem ne bi bilo predmetnika, ampak bi bile vsebine bolj povezane, pa bo po njegovih besedah pomembno tudi nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu.

Prav tako je po njegovih besedah treba prenoviti srednješolsko izobraževanje, da bodo dijaki ob koncu izobraževanja imeli določene kompetence in znali uporabljati svoje znanje. Meni, da je treba narediti korak naprej pri gojenju potenciala posameznega dijaka.

Pri poklicnem in strokovnem izobraževanju je napovedal prenovo katalogov znanj in krepitev vključevanja ljudi iz stroke v izobraževalni proces. Ugotavlja tudi, da kljub ureditvi vajeništva in interesu podjetij med mladimi za to ni zanimanja. "Tu moramo narediti preboj," je poudaril.
Več vprašanj članov odbora se je nanašalo na pomanjkanje pedagoškega kadra. Felda meni, da samo zvišanje plač ne bo dovolj. Po njegovem mnenju bo treba več delati tudi za promocijo poklica, vidi tudi več manevrskega prostora pri angažmaju občin, ki bi mlade za vključevanje v svoje osnovne šole lahko motivirale s štipendijami.

Felda upa tudi, da bo novi plačni sistem v javnem sektorju razrešil anomalije na področju plač, parcialnim ukrepom pa ni naklonjen, saj bi s tem, kot je opozoril, nastale nove anomalije.
V uvodni predstavitvi je sicer Felda pojasnil, da v vrtcih za zdaj ni pomanjkanja kadrov. Pri tem je omenil tudi pravilnik o napredovanju, ki ga danes obravnavajo na vladi, in napovedal, da naj bi posebna skupina do aprila pripravila predlog sprememb standardov in normativov na področju predšolske vzgoje.

Kot je opozoril, morajo biti sicer pri zaposlovanju kadrov previdni, saj se generacije otrok manjšajo. Temu bi se lahko po njegovih besedah prilagodili s spremembo normativov, da ne bi bilo treba odpuščati.

Na osnovnih šolah je sicer pri kadrih po njegovih navedbah večja težava, v povezavi s tem se bo v prihodnjih dneh sešel tudi s predsednikom združenja ravnateljev Gregorjem Pečanom.
Felda je omenil, da je v zadnjem desetletju število zaposlenih v osnovnih šolah naraslo bolj kot število učencev. To sicer, kot je dejal, ne pomeni, da je zaposlenih preveč, saj želijo imeti manjše razrede, da je pouk učinkovitejši. Poudaril pa je, da potrebujejo drugačne učitelje, ki bodo imeli več znanja denimo o nekaterih posebnih potrebah in digitalizaciji.

Sprejetje bele knjige o vzgoji in izobraževanju je napovedal do konca letošnjega leta.
Kot je še poudaril kandidat za ministra, se mora šolstvo stalno razvijati in pri tem tudi spremljati razvoj tehnologije in družbe. Ob tem je napovedal tudi sodelovanje z ministrstvom za digitalno preobrazbo.

Za svoja državna sekretarja bo predlagal Borisa Černilca, ki bo zadolžen za področja predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, in Jano Rojc, ki bo bedela nad srednješolskim in višješolskim strokovnim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih. Oba sta že zdaj zaposlena na ministrstvu kot v. d. generalnih direktorjev direktoratov za omenjena področja.