Salihović pozdravlja premike zakonodaje na tem področju, a je kritičen do meje 22 mesecev neprekinjene zaposlitve, da bi delavec lahko dobil osebno delovno dovoljenje. On se namreč strinja z delavci iz Bosne in Hercegovine, da bi osebno dovoljenje dobili takoj po prihodu v Slovenijo in se s tem otresli odvisnosti od delodajalca.

A tukaj je opozoril na nejasnost. "Govori se tudi o novem posebnem sporazumu o zaposlovanju delavcev iz Bosne in Hercegovine, zato ni jasno, ali je tudi to vključeno v novelo zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Če bo ostalo, da bodo morali biti tudi bosanski državljani 22 mesecev v Sloveniji, da bi dobili osebno delovno dovoljenje, bo to slabo," je dejal. Ob tem pa je za novelo zakona dejal celo, da je "še hujša in še bolj ostra" od sedanjega zakona. O tem bodo prihodnji teden razpravljali v socialnem centru Rog v Ljubljani, tribune pa organizirajo tudi v Bosni.

Položaja tujih delavcev Salihović ni želel posebej komentirati, spomnil je le na zadnja dva dogodka - gladovno stavko delavcev kočevske Prenove in smrt makedonskega delavca -, ki da pričata o katastrofalnem stanju.

Načelno strinjanje ZSSS-ja
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa se z usmeritivjo zakona "načeloma strinjajo," je dejal samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje in migrante Goran Lukič. Pozitiven se mu zdi premik pri osebnih delovnih dovoljenjih, kjer je postavljen pogoj 22 mesecev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. Opozoril je, da to pomeni 22 mesecev neprekinjenega dela pri različnih delodajalcih, prej je bilo dve leti neprekinjeno pri istem delodajalcu.

Predlog zakona predvideva tudi ostrejše pogoje za nova zaposlovanja in dela tujcev. Delodajalec bo moral pred izdajo delovnega dovoljenja podati dokazilo o plačanih prispevkih in davkih iz naslova zaposlitve in dela in predložiti obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja davčni upravi.

"Zakon poleg tega prinaša pravno podlago za oblikovanje uredbe za minimalne bivalne razmere tujcev. Na to smo v ZSSS-ju čakali kar nekaj časa oz. kar preveč časa, ker smo vsak dan priča, v kakšnih razmerah živijo ti delavci," je pojasnil Lukič in dodal, da bodo med javno razpravo na sindikatu pripravili tudi nekaj predlogov za izboljšanje.

Delavec zdaj odvisen od delodajalca
Kot je pojasnil, je delavec migrant v prvih dveh letih odvisen od delodajalca, saj mu ta priskrbi delovno dovoljenje in do osebnega delovnega dovoljenja je delavec v nekem prisilnem razmerju s tem delodajalcem, kar seveda zelo "koristi" delodajalcu. Tudi to se da spremeniti, pravi Lukič, vendar se ministrstvo za delo po njegovih besedah izgovarja na sistem krožnih migracij in Evropsko unijo.

Lukič upa, da bo z novelo zakona, ki bo sprejeta do konca leta, za delavce migrante v Sloveniji boljše, vendar morajo do takrat preživeti. "Ne morejo jesti zakona, zato v tem trenutku potrebujejo nujno pomoč. Situacija je taka, da veliko delavcev na terenu nima niti evra v žepu, zato jim je treba konkretno pomagati," je poudaril in dodal, da so s tem namenom v ZSSS-ju začeli redno obiskovati samske domove, kjer "životarijo" ti ljudje.

Lukič meni, da so tuje delavce slovenski delodajalci spremenili v navaden objekt; delavci niso več delavci, ampak strošek dela z lopato ali krampom v roki. "Ne dojemajo jih kot ljudi s pravicami," sklene.