V združenju poudarjajo, da podpirajo (postopen) dvig minimalne neto plače, a le če dvig plač ne gre zgolj v breme delodajalcev, temveč tudi države, kar pomeni, da bi morala Slovenija delodajalce razbremeniti s povečanjem splošne davčne oljašave. Pri tem opozarjajo, da država kot pooblaščeni koordinator na podlagi zakona o minimalni plači kljub njihovi pripravljenosti na dogovor še vedno ni pozvala interesnih skupin k pripravi novega predloga za dvig minimalne plače. Predpogoj za uspešna pogajanja o spremembah tarifnih prilog posameznih panožnih kolektivnih pogodb je sicer po mnenju predstavnikov združenja določitev višine minimalne plače.
Delodajalci že lani pripravili izhodišča za novi socialni sporazum
Spomnimo, da je združenje delodajalcev že decembra lani pripravilo izhodišča za novi ekonomsko-socialni sporazum in ga posredovalo socialnim partnerjem v dogovarjanje in sprejem.
Koliko delavcev bo prišlo na proteste, je težko napovedati. Po podatkih območnih enot sindikatov je pričakovati okoli sto avtobusov, vendar jih bo precej verjetno prišlo tudi z lastnim prevozom. Ker se bodo delavci zbrali v samem središču Ljubljane, ki je zaprto za promet, zapor cest ne bo. Nekoliko gneče pa bo vseeno okoli železniške postaje, kjer bodo parkirali avtobusi. Za varnost bodo skrbeli tako policisti kot varnostniki.
Na aprilski seji Ekonomsko-socialnega sveta so nato partnerji sprejeli sklep, da se k sprejetju novega socialnega sporazuma pristopi v jeseni, vendar predlog ZDS-ja še vedno ni bil obravnavan, pravi predsednik združenja Borut Meh. Ob tem dodaja, da prekinitev socialnega dialoga na področju socialnega sporazuma - prekinitev je posledica odhoda sindikalne strani z zadnje seje ESS-ja, potem ko je ministrstvo za delo predstavilo predlog socialnega pakta - ne daje upanja na hitro rešitev zdajšjih težav.
Meh: Zdaj odgovornost na sindikalni strani
Hkrati Meh ugotavlja, da letos v ESS-ju predseduje sindikalna stran, zato nosi precejšnjo odgovornost za zastoj pogajanj pri pripravi novega soprazuma.
Prekinitev socialnega dialoga skrbi tudi Gospodarsko zbornico Slovenije. Tako kot delodajalci tudi generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič poudarja, da so za postopno zvišanje minimalne plače, ne pa za takojšnje, saj bi bil to "šok" za gospodarstvo.
GZS: Konec recesije še ni konec krize
V GZS-ju se po njegovih besedah zavedajo, da so neto prejemki pri minimalni plači izjemno nizki, a podjetij v takšnem gospodarskem položaju, kot so (naročil je namreč še vedno premalo, spopadajo se tudi z likvidnostnimi težavami) ne morejo dodatno obremenjevati. Konec recesije še ne pomeni konca krize, je opozoril.
Prav zato je po njegovem "edini način, da povečamo neto prejemke, ali zmanjšanje prispevkov oz. davkov na plače ali dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Vendar pa tega ne moremo storiti čez noč". Zvišanje minimalne plače in nato celotne plačne lestvice bi lahko pripeljalo do zmanjšanega števila zaposlenih, do odpuščanj v posameznih podjetij ali celo do krčenja podjetij, je sklenil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje