S tem je zavrnilo Sindikat državnih organov Slovenije, ki je izpodbijal omenjeni člen, ki govori o nadzoru nad zlorabami pravice do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe in pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Sindikat: Ni razvidno, kaj so razlogi za sum
V sindikatu so namreč prepričani, da je določba nejasna, saj naj iz nje ne bi bilo razvidno, katere informacije lahko utemeljijo razloge za sum zlorabe omenjenih pravic in kaj so razlogi za sum. Prav tako naj ne bi bilo opredeljeno, kdaj naj bi šlo za zlorabo pravice do zadržanosti z dela oz. do povračila stroškov.

Navajajo še, da nadzor, kakršnega predvideva izpodbijana zakonska določba, tudi v svoji najmilejši obliki skoraj nujno posega v ustavne pravice javnih uslužbencev do osebnega dostojanstva in varnosti, varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter varstva osebnih podatkov.

Sodišče: Delodajalec utemeljeno zainteresiran za nadzor
Ustavno sodišče je v odločbi pojasnilo, da izpodbijana določba omogoča delodajalcu izvajanje nadzora nad zlorabo pravice do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe in pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Pri tem ne gre za izvajanje nadzora nad opravljanjem dela javnih uslužbencev, temveč za nadzor nad s predpisi skladnim izvrševanjem pravice do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe oziroma pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Takšen nadzor je utemeljen z obveznostjo delodajalca, da zaposlenim zagotavlja te pravice. Delodajalec, ki je dolžan zagotoviti sredstva za plačilo teh pravic, je namreč utemeljeno zainteresiran nadzorovati, da zaposleni teh pravic ne zlorabljajo, je zapisalo sodišče.

Sodišče: Pred nadzorom zaposlenemu sporočiti sum
Po njihovem pojasnilu mora predstojnik, ki sumi, da zaposleni zlorablja omenjeno pravico, pred začetkom izvajanja nadzora javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjavi. Šele po tem lahko predstojnik enega ali več javnih uslužbencev oziroma fizično ali pravno osebo, ki opravlja detektivsko dejavnost, pooblasti za zbiranje informacij v zvezi z domnevno zlorabo teh pravic.