Državni svet je sicer že na seji 10. novembra odločil, da zakona ne bo podprl. A tudi če bo z vetom prišlo do ponovnega odločanja v državnem zboru, bo izid najverjetneje enak.

ZSSS je že zato že zbral več kot 2.500 podpisov, ki so pogoj, da predsednik državnega zbora razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. V DZ jih bodo vložili danes.

V primeru referenduma bo državni zbor sicer verjetno zahteval ustavno presojo.

Zakon uveljavljen šele sredi leta?
Znano je, da je novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podprlo 49 poslancev, 35 jih je glasovalo proti. Čeprav je novostim podporo odrekel koalicijski DeSUS, so zaplet rešili poslanci SLS-a, ki so prispevali svoje glasove.

Kot kaže, bo novi pokojninski zakon sicer le stežka uveljavljen s prvim januarjem, zato je minister za delo Ivan Svetlik že napovedal njegovo uveljavitev sredi prihodnjega leta.

Kaj je novega za zavarovance?
Zavarovanci bodo za pridobitev polne pokojnine po novem delali do 65. leta, tisti, ki so se zaposlili zgodaj, pa nekoliko manj (moški se bodo lahko upokojili pri 60 letih s 43 leti delovne dobe, ženske pa z 58 leti pri 41 letih delovne dobe). Kot poročajo Finance, bo njihova začetna pokojnina ob tri leta daljši pokojninski dobi od 5 do 19 odstotkov višja. Skladno z obljubami vlade naj bi pokojnine ohranile realno vrednost, intervencijskih zamrznitev bo konec.

Zakon predvideva tudi možnost predčasne upokojitve pri starosti 60 let in pokojninski dobi 40 let za moške in 38 let za ženske, a to bo kaznovano z odbitki.

Za vsakega otroka osem mesecev dela manj
Upokojitvena starost se bo za znižala za osem mesecev za vsakega otroka, pri čemer pa je ne bo mogoče znižati pod 60 let starosti za moškega in 58 let za žensko. Moškim se bo zahtevana starost znižala tudi za čas služenja morebitnega vojaškega roka. Do 65. leta bodo torej vendarle delali le redki. Olajšav za študij ne bo več.

Samozaposleni: Prispevki višji
Za samozaposlene in družbenike se bo pokojninski prispevek zvišal na najmanj 60 odstotkov povprečne letne plače v državi. Osnova za plačilo pokojninskega prispevka se bo razširila na vse prejemke oziroma oblike dela.

Delodajalci: Odloga plačevanja prispevkov ne bo več
Tudi za delodajalce velja, da bodo morali zaposlenim z najnižjimi plačami po novem plačevati prispevke v višini 60 odstotkov povprečne (ne več minimalne) plače. Pokojninske prispevke za starejše in mlajše zaposlene za nedoločen čas bo subvencionirala država, plačila prispevkov pa ne bo več mogoče odložiti.

Javne finance: Stari sistem vodil v zlom
In posledice za javne finance? Pokojninska reforma preprečuje njihov zlom, saj bi, če bi ostali pri starem sistemu, delež pokojnin do leta 2020 presegel 12 odstotkov BDP-ja, do leta 2030 bi se približal že 15 odstotkom. S sprejetjem zakona pa bo delež pokojnin prihodnjih deset let manjši ali enak kakor je danes. Prav tako je obvladovanje stroškov, ki jih predstavljajo pokojnine, nujno za ohranitev bonitetne ocene države.