Računsko sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo za kulturo zunanjim izvajalcem za ocenjevanje projektov in evalvacijo razpisa v celotnem pogodbenem znesku plačalo proračunska sredstva, čeprav izvajalci niso v celoti opravili pogodbenega naročila. Poleg tega je ministrstvo ravnalo nepravilno pri izvajanju nalog, povezanih z določitvijo predmeta javnih razpisov v letih 2006, 2007 in 2008, z določitvijo razpisnih meril in pogojev, odpiranjem prispelih vlog ter z imenovanjem in delovanjem strokovne komisije, ugotavlja sodišče. V tem času je ministrstvo za sofinanciranje izbralo 625 projektov, ki jim je bilo skupaj namenjenih 12.472.694 evrov.

Cilja ministrstva in zakona o medijih se ne ujemata
Podroben pogled v poročilo kaže, da je Računsko sodišče ugotovilo, da se dolgoročni cilj, ki je določen v zakonu o medijih, in cilj, ki ga je določilo ministrstvo za kulturo, ne ujemata povsem. Zakon namreč predpisuje zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti medijev, ministrstvo pa si je kot cilj zastavilo uresničevanje javnega interesa na področju medijev, pri vsakem razpisu pa je ta javni interes drugače opredeljen.

Nejasno določevanje deležev sofinanciranja projektov
Glede deleža sofinanciranja posameznih prijavljenih projektov je Računsko sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisih leta 2006, 2007 in 2008 določeno, da se lahko projekti sofinancirajo iz sredstev državnega proračuna v največ 50-odstotnem deležu od celotne ocenjene vrednosti prijavljenega projekta. "Ministrstvo pa je določilo, da se za sofinanciranje izberejo tisti projekti, ki bi bili v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje, in da se projekti financirajo po vrstnem redu od najvišjega števila točk navzdol do porabe sredstev. Ministrstvo pri nobenem javnem razpisu ni vnaprej seznanilo potencialnih predlagateljev projektov z deležem sofinanciranja, bodisi z navedbo obveznega števila zbranih točk kot pogoja za odobritev sofinanciranja bodisi z navedbo najmanjšega deleža sofinanciranja."

Člani strokovne komisije za enako delo prejemali različne honorarje
Ministrstvo je za preverjanje izpolnjevanja pogojev prijavljenih na razpis oblikovalo petčlansko komisijo, a pri tem ni preverjalo dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili v komisijo imenovani člani, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje. Poleg tega so se višine avtorskih honorarjev za posamezne člane komisije razlikovale, čeprav so vsi člani komisije ocenjevali vse projekte. Skupna višina avtorskih honorarjev pa se je leta 2008 v primerjavi z letom prej zelo povečala, čeprav je bilo v letih 2007 in 2008 prejetih precej manj popolnih vlog.

Raziskave niso dale odgovorov
Računsko sodišče je ugotovilo še, da raziskave, ki jih je naročilo ministrstvo, niso dale odgovorov ali pa niso dale jasnih in enoznačnih odgovorov na vprašanja, ki jih je zastavilo ministrstvo. Zato menijo, da so izvedene raziskave za delo ministrstva uporabne le v omejenem obsegu in ne predstavljajo dobre podlage za oceno uspešnosti dela ministrstva na področju sofinanciranja medijev. Razlogi za to so po ugotovitvah Računskega sodišča med drugim tudi v ne dovolj jasnih naročilih ministrstva izvajalcem.

Ministrstvo za kulturo: Mnenje potrjuje kritike
Sklad za pluralizacijo medijev je bil uveden kot političen projekt, o katerem je bilo v preteklosti izrečenih mnogo kritik in dvomov, ki jih je še potrdilo sporočilo Računskega sodišča, so se odzvali na ministrstvu za kulturo.

Mnenje račaunskega sodišča bo eno pomembnejših navodil pri delu novimenovane strokovne komisije, ki bo ocenjevala vloge na nedavno objavljen javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev, so še sporočili z ministrstva za kulturo.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si