Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so potrdili, da so bili oni tisti, ki so v imenu slovenske vlade Svetu Evrope poslali depešo o slovenskih medijih, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.
V depeši so zapisali, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima. Niso pa omenili obdobja prve Janševe vlade in aktualnega madžarskega financiranja medijev blizu SDS-u.
Ukom: Šlo je za odgovor Ukoma
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je pripravo pisma zanikalo. Vodja urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija je za Delo povedal, da je šlo za odgovor Ukoma. Dodal je, da po njegovem vedenju zunanji minister Anže Logar z vsebino depeše ni bil seznanjen, prav tako naj ne bi nič o tem vedeli premier Janez Janša niti koalicijski partnerji, čeprav gre za uradno stališče slovenske vlade.
Po besedah Urbanije je šlo v tem primeru za jasno proceduro, ki ji sledijo tudi sicer - vladni urad za komuniciranje prejme novinarska vprašanja in nanje odgovori, ne da bi o tem posebej obveščal visoke vladne funkcionarje, piše Slovenska tiskovna agencija.
Z MZZ-ja pa so za Slovensko tiskovno agencijo glede pisma oziroma depeše, ki so ga po navedbah portala Necenzurirano pripravili na zunanjem ministrstvu, sporočili, da je šlo za "pojasnilo, s katerim je Vlada RS v okviru svojih pristojnosti odgovorila na objavljen članek na portalu https://www.coe.int/en/web/media-freedom/home z dne 28.3.2020" in da ga niso pripravili na MZZ-ju.
Gre sicer za platformo Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev.
Je pa ministrstvo potrdilo, da je pojasnilo "skladno z uveljavljeno diplomatsko prakso posredovalo na Svet Evrope".
"Vlade držav članic Sveta Evrope imajo možnost, da na platformo Sveta Evrope posredujejo reakcije na objave o domnevnih kršitvah medijske svobode, ki jih prijavljajo bodisi posamezni novinarji bodisi stanovska združenja. Nekatere države na te zapise ne odgovarjajo, Slovenija se je v tem primeru odzvala," so dodali.
Stalno predstavništvo Slovenije pri SE v Strasbourgu je pismo SE posredovalo v torek in je v celoti objavljeno tudi na spletni strani te organizacije.
Niso bili seznanjeni
Ne, moram povedati, da sem zelo presenečena. To sem izvedela šele iz medijev. Nič ni bilo z nami predhodno usklajevano. Lahko pa zdaj rečem, da sem tudi preverila, ali je bilo obravnavano na vladi, in sem presenečena ugotovila, da tudi na vladi ta vsebina ni bila obravnavana. SMC se seveda od tega distancira in osebno sem ogorčena nad tako vsebino.
V koalicijskih strankah SMC, NSi in DeSUS se od depeše distancirajo. Kot so pojasnili, z njeno vsebino niso bili seznanjeni. Tako bodo zahtevali pojasnila, zanima jih tudi, kdo je avtor, poroča Slovenska tiskovna agencija.
"V SMC-ju nimamo informacij o tem, kdo natančno je depešo v imenu vlade posredoval Svetu Evrope, pričakujemo odgovor, kdo je avtor pisanja," so zapisali v odzivu za STA. Pojasnili so, da so za pismo izvedeli šele iz medijev, in poudarili, da je njihovo stališče jasno: "Vsakršni napadi in pritiski na medije so nesprejemljivi."
Slovenija se danes spopada s krizo, ki kliče po složnosti, zmernosti in preudarnosti vseh, ki lahko prispevajo k temu, da jo bomo obvladali. "Tu mislimo na koalicijo, opozicijo, medije in vse druge pomembne družbene sisteme. Zdaj ni čas za delitve, zdaj je čas za iskanje tega, kar nas povezuje. Za SMC je nespodobno, da se ob varovanju človeških življenj, skrbi za vzdržnost zdravstvenega sistema in vseh drugih sistemov, ki pregorevajo v skrbi za ljudi, posvečamo temam, ki k temu ne morejo prispevati ničesar. Zato vse odgovorne pozivamo k preudarnosti," so zapisali.
Tudi v NSi-ju so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da z depešo predhodno niso bili seznanjeni. "Zaradi razjasnitve celotne situacije, vključno z vsebino in avtorstvom depeše, bomo zato najprej zahtevali dodatna pojasnila znotraj koalicije," so dodali.
Vladno pismo Svetu Evrope je razburilo tudi članstvo v DeSUS-u. Predsednica DeSUS-a Aleksandra Pivec je za Radio Slovenija dejala, da sta z ministrom Tomažem Gantarjem o depeši izvedela iz medijev. Tudi Pivčeva bo o vsebini pisma, avtorju in načinu, kako in komu je bilo poslano, odprla vprašanje znotraj koalicije.
"V stranki DeSUS spoštujemo svobodo medijev, saj gre namreč za osnovni postulat demokracije in vsake odprte družbe. Na tem demokracija obstane ali pade. Hkrati obsojamo kakršno koli nasilje ali pritisk, ki se izvaja nad novinarji in mediji," so zapisali.
RTV Slovenija
Ostri odzivi iz opozicije
Noben minister, še najmanj pa zunanji, si ne bi smel dovoliti, da takšni dokumenti "nosijo neko osebno ali strankarsko konotacijo", je v izjavi za medije povedal poslanec LMŠ-ja Nik Prebil. To je uradno stališče in moramo ga jemati z vso resnostjo, je poudaril po poročanju Slovenske tiskovne agencije. V LMŠ-ju pismo ocenjujejo kot skrajno nedopustno in neprimerno, obenem pa ruši tudi mednarodni ugled Slovenije. Prav tako je nedopustno vmešavanje politike v svobodno delo novinarjev in tega v demokraciji ne moremo dopustiti, je poudaril Prebil. Pri vladi je po njegovi oceni opaziti paniko, ki vodi v "neustrezne ali celo nasprotujoče si politike", ki imajo v ozadju ideologijo stranke SDS.
Odziv Bojana Veselinoviča, direktorja STA
Torej, ali je v Republiki Sloveniji stanje duha takšno, da lahko ena, v tem primeru največja koalicijska stranka uzurpira diplomatske poti za to, da uveljavlja v širšem, zunanjepolitičnem kontekstu svoje prioritete.
Konceptualen odmik na področju zunanje politike po oceni poslanca SD-ja Matjaža Nemca presega meje tistega, kar je lahko orodje pri uveljavljanju diplomatskih težišč. Na seji od Logarja pričakuje pojasnilo, ali je odgovor vlade mogoče razumeti kot krepitev politične agende z uporabo diplomatskega omrežja. Nemec se namreč sprašuje, ali je v Sloveniji takšno stanje duha, da lahko SDS "uzurpira diplomatske poti", da uveljavlja svoje prioritete. Poudaril je, da si morajo politiki in celotna družba prizadevati za pluralnost medijev in svobodo medijskega poročanja ter dostopa do informacij. Kot je dodal, Slovenija boja proti širjenju okužbe z novim koronavirusom ne bi smela uporabljati "za odstop od demokratičnih vrednot".
"Napadi stranke SDS na civilno družbo, na novinarje, na strokovno javnost so stalnica," je dodal poslanec Levice Primož Siter. Ko SDS-u ne ustreza mnenje civilne družbe ali stroke, ju po njegovih besedah iz demokratičnega procesa odreže. Kot je dejal, to dokazuje tudi depeša zunanjega ministrstva. Po njegovih besedah gre za nedopustno zlorabo položaja in institucije. Ves svet se ukvarja z epidemijo, z vprašanji javnega zdravja, gospodarskih in socialnih posledic krize, Logar pa se "ukvarja z ostanki partizanov", je ponazoril Siter. S to depešo zunanji minister po oceni Siterja "blati in krha ugled Slovenije v mednarodnih institucijah".
"Nikoli ne smemo dopustiti, da kritika civilni družbi in znanosti ter diskreditacija novinarjev javnosti in stroki postane nova normalnost," je poudaril Siter in Logarja zaradi te poteze pozval k odstopu.
Napade na slovensko novinarstvo, medije, posameznike ter nekdanje in sedanje novinarje obsojajo tudi v SAB-u. Kot je dejal poslanec Andrej Rajh, je izvajanje pritiska na svobodo medijev nedopustno, saj gre za kršenje pravice javnosti do obveščenosti. Pismo razumejo kot zlorabo oblasti in države v politične namene.
Tako v SAB-u kot LMŠ-ju so izrazili pričakovanje, da se bodo na pismo odzvali tudi v drugih strankah koalicije.
Odziv medijev in medijskih strokovnjakov
Na omenjeno depešo so se odzvali tudi mediji in medijski strokovnjaki, o njih poroča novinarka Radia Slovenija Katja Arhar.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek ocenjuje, da depeša nima v ničemer nobene zveze z realnostjo slovenskega medijskega trga, ampak odraža ideološka stališča največje vladne stranke in blati ugled Slovenije v tujini.
"Hkrati ocenjujem, da večina generacije slovenskih novinarjev in urednikov se je zamenjala. Zato se mi zdi absurdno, da se jo potiska v neko komunistično obdobje. Vrsta mladih novinarjev je o teh časih brala v učbenikih."
Po mnenju profesorja na Fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića depeša kot taka niti ne preseneča, saj je vsem opazovalcem jasno, da ima trenutna vlada precej zamer in konfliktov s slovenskimi mediji in novinarji, ta spor pa samo še zaostruje.
"Predvsem pa seveda čudi ta potreba po nekem dolgem in širokem obračunavanju tako z mednarodnimi organizacijami kot s slovenskimi mediji in slovenskimi novinarji. Gre v resnici za dogodke, ki so v resnici malenkostni, na neki način. V oddaji TV Dnevnik ali v Odmevih neka manjša kritika vladnih ukrepov in takoj sledijo napadi na vodstvo RTV-ja in novinarje."
Kadunc: Brez te neodvisnosti ni demokracije
Na vsebino depeše se je odzvalo tudi vodstvo RTV Slovenija. Generalni direktor Igor Kadunc poudarja racionalno poslovanje RTV-hiše, ki z bistveno manjšimi sredstvi kot pred leti ustvarja enako količino programa, zaposleni pa upoštevajo profesionalne kodekse.
"Poslovanje RTV-ja na programskem delu skrbno nadzira programski svet, na finančnem pa nadzorni svet. Ta dva organa sta edina pristojna za finančni in programski nadzor delovanja RTV Slovenija. Racionalno porabo denarja nadzira tudi računsko sodišče. Vendar to so neodvisni organi. Brez te neodvisnosti ni demokracije."
RTV se ne izogiba kritični presoji, dodaja Kadunc, vendar ob tem opozarja: "Radiotelevizije Slovenija ni ustanovila vlada in je ne nadzira oziroma je vsaj ne bi smela."
Depeša: Mediji s totalitarno preteklostjo
V pismu vlada opozarja, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, saj niso dobili prihodkov iz oglaševanja, edini, ki je preživel, je verski Radio Ognjišče, ker so ga ljudje podprli z lastnimi prispevki. Med drugim so v pismu kritični do javne Radiotelevizije Slovenija, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Odziv se nanaša na objavo na Platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev s koncem marca. Ta je opozorila na tvit premierja Janeza Janše, v katerem je RTV SLO očital, da širi laži, in ocenil, da jih je preveč in da so predobro plačani, še depešo povzema STA.
ODZIV DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE Vsebina depeše o slovenskih medijih, ki jo je vlada poslala Svetu Evrope kot odgovor na opozorilo na platformi za zaščito novinarjev, nima povezave z realnostjo slovenskega medijskega trga, je v sporočilu za javnost zapisalo Društvo novinarjev Slovenije. Slovenija je že 30 let demokratična država z medijskim trgom, na katerem "prihaja do različnih anomalij", a ta kljub temu deluje v relativno normalnih okvirih. Opozorili so na zastarelo medijsko zakonodajo, ki terja spremembe, a je kljub temu evropsko primerljiva. Poudarili so, da novinarji v Sloveniji svoj poklic opravljajo v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi ter popolnoma primerljivo s kolegi v zahodnih demokracijah. "Odklon od teh standardov predstavljajo prav mediji, ki so posredno ali neposredno povezani s SDS-om, ki jih izdatno financirajo madžarska podjetja in ki izvajajo sramotilne kampanje proti vsem, ki se s politiko SDS-a ne strinjajo, manipulirajo z dejstvi ter širijo nestrpnost do vseh drugačnih in drugače mislečih," so navedli. Celoten opis slovenske medijske zgodovine, ki ga prinaša vladna depeša, po mnenju DNS-ja predstavlja zgolj poskus odvračanja pozornosti od dejstva, da mednarodna javnost prepoznava nesprejemljivost pritiskov predsednika vlade in SDS-a na odločitve in delo urednikov in novinarjev Radiotelevizije Slovenija. V DNS-ju so še zapisali, da slovenska vlada ne razume, da je novinarjem z zakonodajo zagotovljena uredniška avtonomija in da javni medij ni državni medij oziroma da država, pa čeprav je ustanoviteljica javnega medija, tam nima pravice urednikovati. |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje