"Sklenitev dogovora, ki prinaša dvig starostne meje s 60 na 62 let (40 let delovne dobe) in s 65 na 67 let (min. 15 let delovne dobe), podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 let na 35 let, spremembo usklajevanja pokojnin z zmanjšanjem vpliva rasti plač in nespremenjeno prispevno stopnjo za delodajalce, ki plačujejo 8,85 odstotka, kar je skoraj pol manj kot delavci, ki prispevajo 15,50 odstotka, gre izrazito v škodo delavcev in upokojencev in je v korist delodajalcem oz. lastnikom kapitala," so na novinarski konferenci, poimenovani Odziv SPGS-ja na dogovor o pokojninski reformi, v ljubljanskem Domu sindikatov opozorili sindikati.
Pod izjavo so se podpisali: Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS), Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa, Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat gostinstva in turizma Slovenije, Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Sindikat ZASUK ter Iskra in Cedra.
Od skupno 22 sindikatov ZSSS-ja dogovoru tako nasprotuje 10 sindikatov. T. i. pokojninska reforma je zgolj navidezno usklajena, so opozorili, saj "dogovor" sploh ni dogovor.
"Nezaslišano, da se dogovor predstavlja kot dober za delavce"
Predsednik Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Aleš Sintič je na novinarski konferenci dejal, da o poteku približno polletnih pogajanj o predlogu pokojninske reforme sploh niso imeli informacij. Ko pa je bil dogovor o predlogu novele pripravljen in so se morali odločiti o njem, je bila časovna stiska po njegovih besedah izjemna. Še zlasti se jim zdijo sporni predlagani način za financiranje pokojninske blagajne, predlog za usklajevanje pokojnin in predlagana upokojitvena starost.
"Nezaslišano je, da se predlog reforme predstavlja kot nekaj dobrega za delavce in upokojence, saj je dober le za delodajalce," je prepričan generalni sekretar sindikata David Švarc. Tako zviševanje zahtevane starosti kot podaljševanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove, usklajevanje pokojnin in nespremenjena prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje, ki je za delavce precej višja kot za delodajalce, gredo v škodo delavcem in upokojencem, je poudaril.
Kot je dodal, so jim predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti obljubljali, da se bo prispevna stopnja tako za delodajalce kot za delavce izenačila v vrednosti približno 13 odstotkov, da bodo torej delodajalci plačevali nekoliko več, delavci pa nekoliko manj. Glede na to obžaluje, da pri prispevnih stopnjah ni sprememb. Za delodajalce tako še vedno ostaja v vrednosti 8,85 odstotka, za delavce pa pri 15,50 odstotka. Po njegovih besedah v številnih državah EU-ja delodajalci plačujejo višjo prispevno stopnjo, denimo v Avstriji in Italiji.
Pojasnilo vladne strani, da bo delo po izpolnjenih upokojitvenih pogojih nagrajeno z dodatnimi odmernimi odstotki, pa se mu zdi cinično. Delavci na težkih delovnih mestih, denimo v železarni, ne morejo delati še po izpolnjenih pogojih, je opozoril. Sindikalne centrale, ki so privolile v dogovor, so po njegovem mnenju to storile zaradi nekaj bombončkov v predlogu reforme, kot je denimo božičnica. Poslance pozivajo k vložitvi dopolnil, s katerimi se bo predlog "krivične" novele popravil, je sklenil.
Podobno so menili v drugih sindikatih, ki so sodelovali na novinarski konferenci. "Reforma, kjer bodo delavci in upokojenci nosili vso težo sprememb, ni sprejemljiva," se je strinjal sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Renato Romič. Po mnenju predsednika Sindikata kulture in narave Slovenije – Glose Mitje Šuštarja pa reforma ne prinaša ničesar dobrega razen božičnice in izboljšav pri vdovskih pokojninah.
Jeza in razočaranje gasilcev nad ZSSS-jem
Kot so zapisali v izjavi za javnost, so že na petkovi seji predsedstva SPGS-ja sindikalni zaupniki poklicnih gasilskih enot izrazili veliko razočaranje nad sklenjenim dogovorom vlade in socialnih partnerjev. "Posebno razočaranje in jeza sta bila izkazana sindikalnim podpisnikom, še posebej predstavnikom ZSSS-ja, ki so ekspresno hitro pristopili k podpisu dogovora, mimo transparentnih usklajevanj s sindikati, ki tvorimo ZSSS," so opozorili.
"Sindikati zavračamo nepoštene in škodljive spremembe pokojninske zakonodaje. O našem odzivu smo obvestili vseh preostalih 21 sindikatov, s katerimi tvorimo Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in jih povabili, da se nam na novinarski konferenci pridružijo," so zapisali in dodali, da "ne morejo in ne smejo ostati tiho".
"Pokojninska reforma vključuje vrsto škodljivih ukrepov, ki ne bodo prizadeli le sedanjih upokojencev, ampak predvsem delavce in delavke, ki imamo do upokojitve še dolgo pot. Po sedanjih načrtih nas namreč čakajo nižje osnove za izračun pokojnine, njihovo klestenje na račun vse manjšega usklajevanja z rastjo plač in inflacijo, ob tem pa še višje upokojitvene starosti," so navedli.
"Pokojninska reforma je nastavljena tako, da bo vsaka naslednja generacija za enako delo prejemala nižjo pokojnino," so še dodali.
Reševanje sistema na plečih prekarcev
Sindikalisti so ob tem spomnili, da je država gledala stran, ko se je dogajala t. i. fleksibilizacija trga dela, ki je v prekarnost na vrhuncu potisnila kar 70 odstotkov mladih. "Namesto rednih zaposlitev je država po nareku kapitalistov spodbujala samozaposlovanje – oblike dela, ki ponujajo slaba plačila in socialno negotovost, delavce pa najhitreje izčrpajo in hkrati od njih terjajo kritje tako rekoč vseh prispevkov. Ta ista država danes tarna nad nevzdržnostjo pokojninskega sistema in prelaga breme reševanja sistema na te iste prekarizirane delavce," so opozorili.
Po njihovih besedah je kristalno jasno, po kom bo najbolj udarila širitev obdobja za izračun osnove z najboljših 24 na najboljših 35 let. To bodo generacije, ki so bile v mladosti potisnjene v leta in leta prekarstva, zato "ne bodo mogle sestaviti niti 24 dobrih let".
"Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v treh letih v povezavi s tem ni uspelo izpolniti niti strategije, kaj šele konkretnih zakonskih ukrepov. Namesto odprave prekarnosti, s čimer bi tudi bistveno izboljšali kondicijo pokojninskega sistema, se ta še krepi. Negotovosti v mladosti pa se zdaj pridružuje še negotovost v starosti," so bili kritični.
Račun za reformo na plečih delavcev
Delavci so se po besedah sindikalistov še z vsako dosedanjo reformo odpovedovali deležu presežkov iz rasti produktivnosti. "Že danes delamo bistveno več pod bistveno slabšimi pogoji, plače in pokojnine pa se z naraščajočimi življenjskimi stroški usklajujejo s polžjo hitrostjo. Medtem imajo lastniki vse večje dobičke in si lastijo vse večji delež presežkov, ki jih ustvarjamo delavci. Tako imamo na eni strani več revnih zaposlenih, na drugi strani pa večje povpraševanje po luksuznih stanovanjih in avtomobilih," so izpostavili.
"Ali ne bi bilo edino logično, da bi kapital, ob naraščajoči produktivnosti, prispeval več k reševanju pokojninskega sistema? Absurdno je, da smo priča prav nasprotnemu: kapitalu ne bo treba dodati ničesar, niti ne bo ničesar dodatno prispevala država, kaj šele, da bi se morala odpovedati kakšnemu orožarskemu poslu!" so se retorično vprašali v sindikatih.
Dogovor, ki v resnici ni dogovor
Sindikalisti opozarjajo, da v "pokojninskem dogovoru" med državo, delodajalci in sindikati manjkajo vsi osnovni elementi dogovora, saj v dogovoru ni šlo za približevanje nasprotnih interesov, da bi se našla za vse sprejemljiva kompromisna rešitev, pač pa je celoten račun izstavljen delavcem, kapital in država pa se nista odpovedala ničemur.
"Zato danes jasno sporočamo, da takšnega dogovora niso sprejeli v našem imenu in da se bomo z vsemi sredstvi borili proti njegovi uresničitvi. Dovolj je kompromisov na račun naše prihodnosti! Dovolj imamo dogovarjanj z delodajalci in državo brez vključevanja delavcev!" so sklenili izjavo za javnost.
Kaj vse prinaša dogovor?
Socialni partnerji so 2. aprila podpisali dogovor o predlogu pokojninske novele. Ta predvideva, da se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bo pet najmanj ugodnih let izločenih.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa bo znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Že novembra letos pa je predvidena tudi božičnica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje