Zakonski predlog z letom 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Foto: Reuters
Zakonski predlog z letom 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Foto: Reuters

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je pred srečanjem koalicijskih partnerjev pred sejo vlade spomnil, da je stranka DeSUS sopodpisnica predloga sprememb zakona o minimalni plači, ki ga je v sredo vložila Levica, ter da je do zdaj podprla tudi predlog sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se nanaša na denarno socialno pomoč. Vendar v DeSUS-u ocenjujejo, da posebne potrebe za višanje socialnih pomoči v tem trenutku ni, ker je zaposlenost visoka in celo primanjkuje delovne sile, je povedal Erjavec.

Odbor DZ-ja za delo se je sicer pred nekaj dnevi strinjal z vlado, ki se s predlagano spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih zavzema za to, da denarna socialna pomoč tudi po 1. januarju 2019 znaša 392,75 evra. Erjavec pa poudarja, da v DeSUS-u želijo tudi zagotovila, da bodo obenem izboljšali status upokojencev, kar je poleg skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu po Erjavčevih navedbah ena ključnih zavez v koalicijskem sporazumu.

DeSUS zahteva izredno usklajevanje pokojnin, povišanje regresa in izboljšanje vdovskih pokojnin, je spomnil predsednik te stranke in opozoril še na zavezo za vzpostavitev demografskega sklada.

Po srečanju predstavnikov sta se na pogoje DeSUS-a dokaj kritično odzvala vodja poslancev SD-ja Matjaž Han in vodja poslancev SMC-ja Igor Zorčič. Han je opomnil, da ima država le eno vrečo denarja in "če bo vsaka stranka začela pogojevati za vsako zadevo, bomo hitro končali to zgodbo".

Zorčič pa je dejal, da so vsi zahtevki oz. predlogi koalicijskih strank in tudi kakšne opozicijske legitimni, obstajajo pa finančne omejitve. "Nisem povsem prepričan, da je izsiljevanje ene rešitve s sprejemom druge na mestu. Ne nazadnje nam lahko tako finance pobegnejo iz okvirov in se bomo znašli v neugodnem položaju," je opozoril.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in KSS PERGAM javno pozivata generalno direktorico GZS-ja, da se za svojo izjavo glede višanja minimalne plače javno opraviči. Sonja Šmuc je v TV Dnevniku v sredo izjavila, da "nekdo, ki sedaj prejema 700 evrov, bo sedaj ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev." Te izjave ni mogoče razumeti drugače, kot da naj bi bil delavec, ki prejme 700 evrov neto, bogat, dejstvo, da je hkrati prejemnik minimalne plače, pa po mnenju generalne direktorice GZS-ja zgolj ustvarja fikcijo, da je revež, menijo v sindikatih. Hkrati ta izjava tudi pojasnjuje neskladje med tarnanjem delodajalskih organizacij nad pomanjkanjem usposobljene delovne sile in njihovim obnašanjem pri kolektivnem dogovarjanju, kjer smo soočeni z vztrajnim zavračanjem sindikalnih predlogov za konkretne dvige plač v kolektivnih pogodbah dejavnosti, so še dodali.

Ministrstvo podpira zakon
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri pripravi predloga zakona o minimalni plači ni sodelovalo, vendar so po besedah ministrice Ksenije Klampfer Levico opozorili, da ga morajo čim prej obravnavati socialni partnerji. Zvišanje minimalne plače ministrica podpira, se pa zaveda, da mora biti to stvar socialnega dialoga.

"Zvišanje minimalne plače kot ministrica za delo vsekakor podpiram. Menim, da mora minimalna plača predstavljati pravično plačilo, ki omogoča dostojno življenje," je zapisala Klampferjeva, ki ocenjuje, da je pravilno, da izboljšanje gospodarskih razmer in eno višjih gospodarskih rasti občutijo tisti, ki k temu tudi prispevajo.

Koalicijske stranke so podpisane tudi pod predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki ga je v sredo v parlamentarni postopek vložila Levica. Predlog z letom 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog obenem iz minimalne plače izključuje vse dodatke, z letom 2021 pa uvaja formulo za njen izračun. Prav glede zadnjega imajo pomisleke v SMC-ju in v parlamentarnem postopku pričakujejo popravke predloga.