Kot smo že poročali, ostajajo tudi v novem predlogu dimnikarske storitve obvezne za uporabnike, kar samo po sebi ni problematično, pravi Pirnat, a obenem opozarja, da predlog ukinja podjetjem, ki opravljajo dimnikarske storitve, status javne službe. To pomeni, da bo ta dejavnost pravno sodila v storitve na notranjem trgu in bo kot taka podvržena pravni ureditvi EU-ja.

Licence povzročajo neskladje z direktivo EU-ja
Ta namreč določa, da mora biti občasno opravljanje storitev na notranjem trgu omogočeno tudi tujim ponudnikom, ki imajo v svoji državi ustrezna dovoljenja za opravljanje tovrstnih storitev. Predlog zakona pa te možnosti sploh ne ureja. V dosedanji ureditvi to sicer ni bilo potrebno, saj direktiva EU-ja o storitvah na notranjem trgu ne vključuje tudi storitev, ki jih opravljajo javne službe.

V tem kontekstu so po mnenju Pirnata problematične tudi licence, ki jih bodo morali pridobiti dimnikarji in jih je ministrstvo letos napovedovalo kot boljšo rešitev od obstoječega sistema koncesij. Toda Pirnat opozarja, da licence omejujejo svobodo dela in jih je zato mogoče predpisati le v izjemnih primerih, ko ščitijo močan javni interes, kot je to pri zdravnikih. "Menim, da je uvedba licenc za vsakega dimnikarja zgrešen pristop, saj predstavlja oviro za tuje izvajalce in je zato neskladen z direktivo EU-ja."

Kdo bo čistil na odročnih lokacijah?
Predlog z ukinitvijo koncesij ne omejuje več posameznih podjetij na delo na določenem območju, kar pa je dvorezen meč, zlasti za ljudi, ki živijo na bolj odmaknjenih ali težje dostopnih območjih. Podjetja so si do zdaj z zajamčenim prihodkom iz lažje dostopnih območij pokrila tudi ekonomsko manj donosne storitve na težje dostopnih območjih.

Predlog sicer skuša zaščiti uporabnike na težje dostopnih območjih s tem, da najbližje dimnikarsko podjetje zavezuje k izvedbi storitve tudi takšnim uporabnikom, a Pirnat ob tem opozarja, da gre tu za neskladje z ustavo. "Določena zgornja meja cene storitev bo za nekatera območja prenizka, neustavno pa je siliti izvajalca, da opravlja storitev v svojo škodo, saj gre tu za nedopusten poseg v svobodo podjetništva. Podjetja ne moremo prisiliti na takšno delo brez odškodnine, predlog zakona pa jih ne predvideva."

Kdo bo nadziral pol milijona kurilnih naprav?
Pirnat poleg pravnih težav vidi tudi vrsto težav, ki se nanašajo na samo izvajanje zakona. Skrajni rok, do katerega si morajo uporabniki izbrati svojega izvajalca dimnikarskih storitev, je predviden v septembru 2017, tako da bo to področje že prihodnje leto pravno povsem deregulirano, tudi če bo zakon sprejet pravočasno. Trenutni sistem koncesij namreč preneha veljati s prvim dnem prihodnjega leta.

A tudi po septembru 2017 bo po mnenju Pirnata ostala največja težava nadzor nad izvajanjem zakona. Trenutni predlog predvideva, da bodo nadzor opravljali okoljski inšpektorat, obenem pa tudi občinski inšpektorji, vendar Pirnat ob tem opozarja, da ti niso dolžni proti svoji volji nadzirati izvajanja državnih predpisov. Glede na to, da bodo vsa podjetja tekmovala na celotnem trgu, pa Pirnat tudi predvideva, da bo zelo zahteven pregled nad tem, kdo od 500 tisoč lastnikov malih kurilnih naprav je že opravil pregled ter kako bodo kršitelje ustrezno odkrili in sankcionirali.

Nova priložnost za stare grešnike
Sicer pa je prav nadzor nad izvajanjem dimnikarskih storitev področje, na katerem je ministrstvo v preteklosti popolnoma zatajilo. Dosedanji koncesionarji so bili tako rekoč brez nadzora, kar je nekaterim lastnikom podjetij omogočalo kopičenje koncesij, izčrpavanje podjetij in prenos koncesij na novoustanovljena podjetja, potem ko so stara zaradi davčnih dolgov prepustili stečaju. Določena podjetja pa so izvajanje dimnikarskih storitev z nezakonitimi dogovori preprosto prepustila slabše plačanim podizvajalcem.

Ministrstvo se je skušalo odzvati na tovrstne nepravilnosti, o katerih so jih redno obveščali delavci, ki so morali izpolnjevati neizvedljive norme, delodajalec pa jim kljub temu več let ni plačeval prispevkov. Tako so letos odvzeli koncesije več podjetjem, ki so poslovala na tak način. Nov predlog zakona določa, da prepoveduje opravljanje dimnikarskih storitev podjetjem, ki ne plačujejo prispevkov oziroma so davčni dolžniki oziroma nimajo poravnanih obveznosti. Temu pa se bodo v praksi ljudje, ki so podjetja v preteklosti vodili na tak način, lahko preprosto izognili z ustanovitvijo novega podjetja in prezaposlovanjem dimnikarjev.