Tako sindikati kot ŠOS nasprotujejo nameravanemu podaljšanje delovne dobe do dopolnjenega 65. leta starosti. Na ŠOS-u poudarjajo, da bi tak ukrep pomenil še daljši časovni razpon iskanja prve zaposlitve mladih (že zdaj traja iskanje prve zaposlitve v povprečju 10 mesecev), hkrati pa bi zmanjšal njihove možnosti za zaposlitev in možnosti podajševanja pogodb za določen čas, ki se prav tako večinoma sklepajo z mlajšimi iskalci zaposlitve.

ŠOS: Mladi s slabega na slabše
Po mnenju ŠOS-a takšen koncept vodi v poslabšanje stanja, s katerim se že zdaj spopadajo mladi, saj pomeni daljše bivanje pri starših, finačno odvisnost in posledično nezmožnost najema ali nakupa stanovanja ter pozno osnovanje družine.

"Država mora poskrbeti za čim ugodnejše razmere za delo in življenje, pri čemer se mora vlada spopasti z vzroki, namesto da vzroke še podžiga," meni ŠOS in poudarja, da medgeneracijska solidarnost očitno ostaja mrtva črka na papirju.

Gospodarstvo: bonus za daljše ostajanje na delu
Pri Pergamu poudarjajo, da je predlog o podaljšanju delovne dobe nastal brez posvetovanja s socialnimi partnerji, in ga označujejo za neodgovornega. Za MMC so povedali, da so spremembe pokojninske zakonodaje potrebne v smeri "določitve večjih bonusov za daljše ostajanje na delu ali v smeri določitve dveh odmer za določitev pokojnine", tudi zaradi dviga plač v javnem sektorju pa se mora spremeniti dozdajšnji način usklajevanja pokojnin.

Javni sektor: Varčujte drugje, ne pri naših plačah
Tudi sindikati javnega sektorja podaljševanju delovne dobe do 65. leta starosti nasprotujejo. Brane Štrukej iz KSJS-ja je v zvezi z drugimi napovedanimi varčevalnimi ukrepi za MMC poudaril, da so se delavci javnega sektorja delu uskladitve plač za letošnje leto že odrekli, zato je njihovo stališče jasno - znižanja plač ne bodo sprejeli. V gospodarstvu so plače znižali zaradi prehoda na 36- ali celo 32-urni delavnik, opozarja Štrukelj in se sprašuje: "Ali bi znižanje plač v javnem sektorju pomenilo, da se delovnik skrajša? Bi učitelji učili manj ur?"

Pergam podpira ustanovitev sklada za presežne delavce
Kot je znano, se napoveduje tudi ustanovitev sklada za presežne delavce (za zdaj le v gospodarstvu), kar sindikati v gospodarstvu podpirajo. Pergam v zvezi s tem predlogom meni, da delavec na čakanju ne bi smel biti več kot dve leti. Če se po preteku tega obdobja ne bi mogel vrniti na svoje delovno mesto, pa bi mu moral delodajalec izplačati celotno z zakonom določeno odškodnino. Delavec bi moral prejemali nadomestilo plače, "ki naj bo večje od nadomestila za nezaposlene in manjše od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal", so za MMC povedali pri Pergamu.

Manj učiteljev, več učencev v en razred?
Po drugi strani pa ustanovitev takšnega sklada za delavce javnega sektorja ni smiselna, meni Brane Štrukelj, saj bi odpuščanja delavcev v tem sektorju gotovo vplivalo na kakovost in učinkovitost javnih storitev. "Z ustanovitvijo sklada država ne bi nič ali zelo malo privarčevala, saj bi morala presežne javne uslužbence kljub temu plačati. V gospodarstvu je to smiselno, ker z ustanovitvijo sklada razbremenijo gospodarstvo," je dejal Štrukelj.

Javni sektor: Dovolj je nepotrebnih naložb
V KSJS-ju so prepričani, da lahko vlada privarčuje z izboljšanjem postopkov javnega naročanja, pri nepotrebnih naložbah, pri boljšem zajemanju davkov in z odpovedjo pogodbe o nakupu patrij ter druge oborožitve, ki za nacionalno varnost ni nujno potrebna. Mogoča je tudi racionalizacija delovanja javnega sektorja, a le če gre pri tem za racionalnejše, skrbnejše porabljanje denarja, pri čemer lahko največ prispevajo zaposleni, če so le dovolj motivirani. "Na učinkovitost pri skrbnejši porabi denarja zagotovo ni mogoče računati, če bi vlada hkrati poskusila zniževati plače. Učinek bi bil verjetno celo nasproten želenemu," je dejal Štrukelj.

Znižanje plač premostiti z državnimi obveznicami?
Da je bistvo varčevanja v omejitvah porabe državnega proračuna, meni tudi Pergam, ki prav tako izpostavlja nakup oborožitve, ki bi ga morali zamrzniti za dve leti. Drugače pa gospodarski sindikat gleda na plače v javnem sektorju. "Vsem zaposlenim naj se najprej odpravijo nesorazmerja v plačah v skladu z novo plačno politiko, dogovori naj se na podlagi konsenza socialnih partnerjev primerno znižanje plač za vse zaposlene, s tem da se za znesek eventualnega znižanja plač (po odpravi vseh plačnih nesorazmerij) zaposlenim izdajo državne obveznice," je rešitev, ki jo predlaga Pergam.

Med ukrepi, ki naj bi doleteli študente, pa je že dolgo napovedana obdavčitev študentskega dela. ŠOS opozarja, da se študentskega dela ne da enačiti z rednim, zato obdavčitev ni smiselna. Z obdavčitvijo bi študentsko delo namreč približali rednemu delu, to pa lahko povzroči motnje v študijskem procesu, "saj današnji študij ne omogoča hkratnega opravljanja študijskih in delovnih obveznosti". Tako vlada pomanjkljivega nadzora nad študentskim delom in nezmožnosti omejevanja zlorab ne bi smela uporabljati kot izgovor za izenačitev študentskega dela z rednim delom, meni ŠOS.

Ana Mušič/Aleksandra K. Kovač