Člani odbora DZ-ja za delo, družino in socialne zadeve so na dveh ločenih sejah razpravljali o minimalni plači. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je namreč na začetku meseca sporočil, da se bo minimalna plača letos uskladila z lansko inflacijo in tako zvišala za 4,9 odstotka, na 1074,43 evra bruto, kar je po mnenju predlagateljev tokratnih sej občutno premalo.

Sorodna novica Minister Cigler Kralj predlaga zvišanje minimalne plače na 1074,43 evra bruto

"Vso Slovenijo ste prelepili s plakati, kako smo najboljši, kako imamo rekordno nizko brezposelnost ... žal pa je minister, ko se je določal dvig minimalne plače za letos, na to pozabil," je dejal Soniboj Knežak (SD). Kot je izpostavil, imamo na drugi strani visoke dobičke podjetij, rast življenjskih stroškov, rast cen energentov, za letos je napovedana 6,5-odstotna gospodarska rast. "Temu pa predlagana rast plač niti približno ne sledi," je poudaril.

"Gospodarstvo torej okreva in napreduje, žal pa ne kaže pripravljenosti, da bi sadove tega okrevanja v polni meri delilo tudi z zaposlenimi," je dejal Knežak. Po njegovih besedah si moramo "vsi skupaj odgovoriti, ali želimo razvijati gospodarstvo in poslovne modele, ki temeljijo na izkoriščanju slabo plačanih delavcev".

Minister je, kot je dejal Knežak, pri določitvi dviga minimalne plače ubral minimum od minimuma. Ob tem pa je bil kritičen do delodajalskih organizacij, ki pred vsakim dvigom grozijo z množičnim odpuščanjem.

"Minister je pri usklajevanju pri dvigu minimalne plače sledil veljavni zakonodaji, spoštoval je socialni dialog, posvetoval se je s socialnimi partnerji in iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse partnerje in potrebe ljudi," je odvrnil državni sekretar na ministrstvu Cveto Uršič.

Pri odločitvi je Cigler Kralj po Uršičevih besedah upošteval negotovost na trgu dela kot tudi v gospodarstvu, ki jo še naprej povzročajo nove različice koronavirusa, hkrati pa se je oprl na razmeroma ugodne makroekonomske napovedi v prihodnjih letih. "Trenutno ima v Evropski uniji med 21 državami z zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija sedem držav," je še izpostavil.

Sindikati: Temu težko rečemo kompromis, ne odraža realnega stanja

Na temo dviga minimalne plače sta bili po besedah Martine Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) opravljeni dve posvetovanji, minister pa je dejal, da je iskal kompromis. "Ta kompromis se je gibal od 4,9 odstotka, kolikor je bila rast cen življenjskih potrebščin, pa do skupnega predloga sindikalnih central 10,65 odstotka. Torej kompromis se je našel na izhodišču, zato temu težko rečemo kompromis," je na seji, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki sindikatov in delodajalskih organizacij, a so se te opravičile, dejala Vuk.

Irena Vidic iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa je opozorila, da se višina minimalnih življenjskih stroškov skladno z zakonodajo izračuna najmanj na vsakih šest let, za kar v zvezi ves čas opozarjajo, da je predolgo obdobje. "Znesek, izračunan leta 2017, ne odraža več realnega stanja. Ministrstvo smo večkrat pozvali, naj pred uveljavitvijo zakona oz. formule za določitev minimalne plače v letu 2021 in pred uskladitvijo v letu 2022 pristopi k ponovnemu izračunu, vendar nismo dobili pozitivnega odziva," je dejala.

Uršič je pojasnil, da na ministrstvu nov izračun stroškov pričakujejo letos.

Levica: Stroški se niso dvignili za zgolj 20 evrov

Da je šel minister pri določitvi minimalne plače po poti minimalnega minimuma, je na seji poudaril tudi Luka Kordiš (Levica): "Teh 4,9 odstotka je treba vzeti zelo z rezervo. Za začetek gre za odstotek na bruto ravni. Govorimo o 50 evrih povišice na minimalno plačo na bruto ravni, kar nanese dobrih 20 evrov na ravni neto plače. Pa so se res življenjski stroški delavskega razreda oz. denar, ki ga pustijo na kurjavi, v trgovini ... dvignili zgolj za 20 evrov? Ne."

"Glasovati ali določati minimalno plačo z nekimi sklepi odbora se mi zdi dokaj neodgovorno. Tudi zato, ker vidim, da gospodarska, trgovinska, obrtno-podjetniška zbornica in še bi lahko našteval ostro nasprotujejo temu, da se kar koli določa brez socialnega dialoga," pa je dejal Branko Simonovič (DeSUS). Sam je, kot je poudaril, privrženec tega, da se dvignejo vse plače, a sistemsko in na podlagi zakonov. "Če samo nekaj zvišamo, zrušimo nekaj drugega," je dejal.

V SD-ju so odboru predlagali, naj ministra pozove k razveljavitvi objavljenega akta o znesku minimalne plače in skladno z zakonodajo socialnim partnerjem predlaga uskladitev v vrednosti 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, kar so člani z osmimi glasovi proti in sedmimi za zavrnili. Z enakim rezultatom glasovanja so zavrnili predlagan poziv vladi, naj v 30 dneh pripravi in v DZ posreduje spremembe zakona, ki bodo določale, da se ugotavljanje minimalnih življenjskih stroškov izvede vsako leto, najpozneje do novembra.

Na drugi nujni seji so člani odbora na zahtevo Levice razpravljali o predlogu, da se minimalna plača letos dvigne vsaj na 1173,3 evra bruto oziroma na 814,4 evra neto. Kordiš je znova izpostavil, da se bo neto minimalna plača popravila zgolj za 2,9 odstotka, kar se prevede v dobrih 20 evrov v denarnici delavca več. "S temi 20 evri si delavci ne morejo privoščiti enako, kot so si privoščili brez uskladitve leto dni nazaj," je ponovil.

"Več kot očitno je, da se v tej državi približujejo volitve. Poteka hud boj med strankama SD in Levico. To je dejstvo, med vami je hudo rivalstvo in potem imamo dvojne seje odbora za delo. A brez skrbi, v politiko prihaja Golob (nekdanji prvi mož Gen-I-ja Robert Golob, op.a.) in bo naredil red tudi na levem polu, o tem sem trdno prepričan," je dejal Aleksander Reberšek (NSi). Kot je poudaril, si v NSi-ju prizadevajo za višje plače vseh, ki v tej državi delajo in ustvarjajo.

Predlagani sklep Levice so člani odbora na koncu prav tako zavrnili z osmimi glasovi za in sedmimi proti.

Video: Posnetek v več delih