Kdaj bodo torej za vse začeli veljati pravičnejši socialni in ekonomski okviri? Kdaj bomo dobili pravno državo za vse in ne le tiste, ki si jo lahko plačajo? Bo slovenska politika sploh prisluhnila ljudem, ki že predlagajo konkretne, stvarne rešitve? Spraševali smo izkušenega "revolucionarja" in Slovence, ki so se, predvsem s prispevki na spletu, vključili v javno razpravo o boljšem jutri …

"Ni dovolj, da nekoga zaradi korupcije le zamenjaš. Hkrati moraš doseči tudi tako vrsto nadzora, da nihče na javni funkciji ne more več krasti. Problem moraš torej nadomestiti z institucijo. Če tega ne narediš, se problem prej ali slej spet pojavi. Že ves čas trdim, da politiki v Srbiji danes niso boljši, kot so bili leta 1996 … Niso se prebudili nekega jutra in se odločili, da bodo od danes boljši ljudje, da bodo delali zgolj v dobro državljanov, da se ne bodo vozili v službenih avtomobilih, da ne bodo nosili dragih oblek, da ne bodo drago večerjali na državne stroške in da ne bodo kupovali rolexov … Pa kaj še! Niso se odločili, da bodo takšni. Nikomur pa po devetdesetih ni več padlo na pamet, da bi ukradel volitve, ker vedo, kakšno ceno bi morali za to plačati." Tako Srđa Popović, eden izmed voditeljev Otpora, srbskega gibanja iz devetdesetih, ki se je borilo proti vladavini Slobodana Miloševića. Marsikatera težava v Srbiji ostaja tudi danes, trinajst let pozneje. A vsaj te, zaradi katere je moral Milošević nazadnje sestopiti z oblasti, ni več.

Vsebin je ogromno, oživele so predvsem spletne platforme. Konkretnih, izoblikovanih ciljev je malo manj … Na protestih verjetno najbolj izpostavljena zahteva je neposredna demokracija - da torej ljudstvo oblast nadzira in usmerja tudi v času med volitvami. Mitja Svete iz gibanja Neposredna demokracija, zdaj!: "V zakonodaji o lokalni samoupravi že obstaja možnost zbora občanov, ki lahko tudi odloča o javnih zadevah. To bi morali nujno vpeljati in dati tem zborom tudi možnost, da odločajo o prioritetah lokalnih proračunov."

Naša zakonodaja torej že zdaj omogoča precej več neposredne demokracije, pa jo v lokalnih okoljih največkrat "ponižajo" na nivo neobvezujoče debate. Oblastniki, pa tudi ljudje, ki moči, ki jo imajo, ne želijo izkoristiti. V Švici, po kateri smo se nekoč zgledovali, kar 85 odstotkov občin pozna institut "ljudske skupščine".

"Slovenija v resnici sploh nima slabe zakonodaje, zakoni so evropsko primerljivi. Mora pa politika pustiti organom pregona in pravosodju, da opravljajo svoje delo. In nekatere morda tudi bolje plačati." Tako meni Igor Vuksanović, pravnik, ki se ukvarja predvsem z ustavnim pravom. Se bo pa še predtem moralo marsikaj zasukati tudi v glavah državljanov. Da bodo manj tolerantni tudi do prekrškov, ki jih občasno zagrešijo sami.

Narobe je tudi, da se je koncepta varčevanja prijel tako slab sloves. Zato, ker zategovanje pasu kar počez ni isto kot varčevanje z naravnimi viri in ne nazadnje tudi bolj skrbna potrošnja. Ali pa odrekanje nečemu, da bi izboljšali kaj drugega. Ekonomist in srednješolski učitelj Rok Kralj: "Paziti moramo, da ne bi spet padli v vzorce stalne gospodarske rasti … Dobrin je namreč dovolj, varčevati moramo z naravnimi viri in delovati trajnostno."

Primere dobre prakse že imamo, pravi Kralj, morda najbolj slikovit je ljubljanski BicikeLJ. Zasebna družba je projekt, v zameno za mestno oglaševalsko koncesnino, postavila in ga dala v uporabo ljudem. V ZDA že zelo dobro deluje kroženje orodja in vsega, kar ljudje potrebujejo, da gradijo ali popravljajo. Globalno vedno bolj razširjen je tudi projekt souporabe avtomobilov. Vse skupaj bi država, je prepričan Kralj, morala spodbuditi le minimalno - z davčnimi olajšavami. Ki bi se izplačale, ker bi tako nastale nove, bolj trajnostne gospodarske oblike.

Jernej Verbič, Val 202
foto: EPA in Miloš Ojdanić/MMC