Notranji minister Vinko Gorenak in generalni direktor policije Stanislav Veniger sta pred petkovima shodoma predstavila dozdajšnje in prihodnje delo policistov na protestih.
Kot je na začetku tiskovne konference pojasnil Veniger, bo policija po uradni dolžnosti poskrbela za varnost ljudi in premoženja na vseh shodih - prijavljenih ali neprijavljenih. Na prijavljenem shodu Zbora za republiko (ZZR) bo to lažje, saj prijavljen dogodek omogoča sodelovanje policije in organizatorja pri zagotavljanju varnosti prireditve.
Bi lahko policija shod razpustila?
Ker bo shod ZZR-ja potekal na Kongresnem trgu med 11. in 13. uro, t. i. 3. vseslovenska vstaja pa se bo začela ob 15. uri, istočasnost ni podana, je ugotovil. Pojasnil je še, da policija po zakonu sploh ne more prepovedati dveh istočasnih shodov, četudi bi izražala povsem nasprotna stališča o določeni zadevi. Shod lahko razpusti le, če ga je prepovedal pristojni organ, če se zgodijo kazniva dejanja, ščuvanja k tem dejanjem, če sta kršena javni red in mir ali če so ogroženi ljudje in promet, je še dodal.
Policija po Venigerjevih besedah dogodkov ne obravnava z višjo stopnjo nevarnosti in je presodila, da ni veliko možnosti za izbruh nasilje, saj se med drugim niso pojavljali pozivi k temu. Stopnjo nevarnosti je ocenil kot "srednjo".
Kaj je namen prijavljanja shodov?
Tako Veniger kot Gorenak sta večkrat poudarila, da namen prijave shoda ni identifikacija organizatorja, temveč vzpostavitev odgovornosti za varnost udeležencev. Ustava zagotavlja pravico do javnega zbiranja, zato bo policija shode - prijavljene ali neprijavljene - vedno varovala, vendar neprijava prinese številne negativne posledice, sta ugotavljala.
Gorenak je predstavil nekaj številk, povezanih s protesti in shodi. "Mi smo do danes, vključujoč november, december in januar, v te namene porabili 4.653.000 evrov," je razkril. Predstavil je še nekaj podrobnejših specifikacij (ki pa ne vključujejo januarja, saj poračun za ta mesec še ni končan): Novembra in decembra je policija za stroške dela odštela 3.577.000 evrov. "Policiste smo angažirali na 87 protestih širom Slovenije. Za redno delo je bilo namenjenih 1.057.000 evrov, za nadure 360.000 evrov, nočno delo 176.000 evrov, nedeljsko delo 17.000 evrov itn. Povečan obseg dela, ki je bil predmet razprav s sindikati, je nanesel 944.000 evrov."
Z vidika strokovne priprave na izvajanje zakonskih dolžnosti policije zahteva neprijavljen shod po besedah obeh govorcev precej večje angažiranje policije. Ker ni sodelovanja organizatorja, ima policija dostop do precej manj podatkov in mora angažirati številčno večje sile, poleg tega se na družbenih omrežjih pogosto pojavijo pozivi k protestom, ki jih potem sploh ni - policisti pa morajo biti prisotni.
Zavrnil je očitke, ki so se pojavili v nekaterih medijih, da naj bi policiji dajal posebna navodila in pri tem deloval politično pristransko. Poudaril je, da je kot minister policiji podal usmeritve le 9. novembra lani. Te so po njegovih besedah policiji kot prvo prioriteto postavile zagotovitev maksimalne varnosti in zakonitosti policijskega ravnanja, naložile pa so ji tudi prednostno varovanje po zakonu varovanih objektov: parlamenta, predsedniške palače in stavbe vlade.
"Nekaj novega za policijo"
Policiji, ki je od ministra prejela zahvalo in pohvalo za opravljeno delo, so bili ti dogodki nekaj novega. S takšnim nasiljem na uličnih demonstracijah do zdaj ni srečevala. "Bilo bi zelo zanimivo, če bi lahko doživeli utrip med delom v štabu in na kraju samem," je k temu dodal prvi policist Veniger. "Ko je shoda konec, si zelo oddahnemo, če je bilo vse mirno." Protestniki so bili tudi precej kreativni - najprej je izbruhnilo nasilje, potem so začeli obiskovati ljudi na domovih, je dejal - povsod pa je bila policija dolžna posredovati, je zatrdil.
Veniger o Mariboru: Neproblematično
Pojasnil je policijski vidik ponedeljkovega dogajanja v Mariboru, ko so policisti posredovali med shodom protestnikov v občinski stavbi. K posredovanju so policijo pozvale občinske varnostne službe, ki same varnosti niso mogle zagotoviti. Policisti so nato protestnike najprej opozorili, nato pa jim zaukazali izpraznitev prostorov. To so storili z najmilejšim zakonsko določenim prisilnim sredstvom - odrivanjem -, je zatrdil Veniger. Zatem so identificirali 43 oseb, ki jim bodo poslali plačilne naloge zaradi kršenja javnega reda in miru. Enega udeleženca so za 18 minut pridržali, nihče pa ni bil telesno poškodovan.
Veniger je zavrnil možnost, da se je prijetje te osebe zgodilo po "ukazu od zgoraj". Kot je osebno preveril, je pridržanje zaukazal tam prisotni pomočnik komandirja, saj je oseba odrivala policiste. Izpraznitev prostorov je bila po Venigerjevi oceni tako precej neproblematična.
Molotovke in granit na Metelkovi
Na novinarsko vprašanje je Veniger razkril, da pri preiskavi najdbe molotovk in granitnih kock decembra na ljubljanski Metelkovi policija ni našla povezave s protesti.
Gorenak na shod
Gorenak je še razkril, da se bo kot eden izmed ustanoviteljev ZZR-ja udeležil petkovega shoda. "Gre za domoljubje, gre za domovino, gre za Slovenijo," je izjavil.
SHODI IN PROTESTI V ŠTEVILKAH
Čas: Od 23. 11. 2012 do 6. 2. 2013
- 1 kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe
- 12 poškodovanih občanov
- 14 sodelovanj v skupini, ki preprečuje uradno dejanje
- 18 poškodovanih stavb
- 22 poskusov preprečitve uradnega dejanja
- 23 poškodovanih policijskih vozil
- 28 priprtih
- 33 privedenih k preiskovalnemu sodniku
- 34 napadov na uradno osebo
- 37 pridržanih zaradi suma storitve kaznivega dejanja
- 40 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari
- 89 poškodovanih policistov
- 112 evidentiranih kaznivih dejanj
- 127 javnih zbiranj (12 prijavljenih)
- 198 pridržanih zaradi prekrškov
- 448 kršitev javnega reda in miru
- 92.000 udeleženih
- 4,65 milijona evrov za varovanja shodov
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje