Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je na slovesnosti ob 10-letnici evra v Sloveniji, na kateri so bili poleg Jazbeca in predsednika Pahorja še finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predsednik vlade v času prevzema evra Janez Janša in guverner Banke Slovenije v času prevzema evra Mitja Gaspari, povedal, da sta območje EU-ja in evrsko območje pred novimi izzivi.

Izpostavil je, da so države z vstopom v evrsko območje veliko pridobile, a zdaj je čas, da poiščejo zagon za nadaljnjo integracijo. "Četudi so bila zadnja leta za Slovenijo, tako kot tudi za preostalo Evropo, težka, ste lahko ponosni na to, kar ste kot narod dosegli. Po le dveh letih članstva v EU-ju ste se se lahko kot prva izmed novih članic že pridružili območju evra," je poudaril Drahgi in dodal, da je Slovenija globoko integrirana v denarno unijo, evru pa je naklonjenih kar 85 odstotkov Slovencev.

Draghi se je dotaknil tudi tistih, ki dvomijo o smiselnosti skupne evropske valute. Predsednik ECB-ja je dodal, da so države, ki so v času krize uvedle reforme, dosegle vzdržno gospodarsko rast. Hkrati je pozval, da se ne smemo obrniti stran od EU-ja in evrskega območja, ampak moramo popraviti pretekle napake.

Jazbec: Z evrom smo dobili dragoceno lekcijo
Guverner Banke Slovenije se je na slovesnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri vstopu v območje evra. "V desetletju, odkar imamo v Sloveniji evro, smo dobili dragoceno novo lekcijo ne le v evrskem območju, ampak povsod po svetu. To je krizo, ki nas je vse razgalila in postavila pred nove izzive," je spomnil in povedal, da če si ne bi upali oz. drznili ukrepati drugače, kot smo bili navajeni, ne bi dosegli, kar smo: "Toka ne bi obrnili v pravo smer ne v Evropi, ne po svetu in ne v Sloveniji."

Čeprav po njegovih besedah na Banko Slovenijo neprestano letijo kritike, je kot guverner ponosen na vse odločitve, ki so jih sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013.

Pahor: Evro je bil edina smiselna odločitev
Po besedah predsednika države Pahorja pa je slovenski denar tolar svojo vlogo opravil zelo dobro, a da smo njegovo vrednost preračunavali sprva v nemške marke in pozneje evro. "V tem smislu je bilo v luči naše vključitve v EU edino smiselno, da čim prej in čim bolj celovito izpolnimo pogoje za prevzem evra," je dejal. Ocenil je, da sta Banka Slovenije in ministrstvo za finance tedaj izvrstno opravila nalogi, pomembno vlogo pa je odigrala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je s svojim projektom Pricewatch preprečila neupravičene podražitve blaga in storitev.

Danes po njegovem različen ekonomski položaj držav članic in nasprotni pogledi glede prilagajanja spremenjenim političnim in ekonomskim razmeram po svetu močno vplivajo na prihodnost evra. "Prepričan sem, da bomo pravočasno našli prave rešitve in da bo evro kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti tudi v prihodnje izvrsten denar," je poudaril.

Pozivi k odstopu Jazbeca
Evro je edini pravi skupni imenovalec in projekt Unije, je namreč skupna evropska valuta, brez nje bi Evropska unija kljub polmilijardnemu trgu postala periferno območje, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. Zato so pozivi k ohranjanju trdne, predvsem pa enotne valute, ki je ta hip druga najmočnejša na svetu, zagotovo na mestu. Da bi to dosegli, pa seveda zgolj monetarni ukrepi ne bodo dovolj, poleg prvega pogoja, to je politične pripravljenosti, bi potrebovali še vsaj skupno fiskalno politiko in skupnega finančnega ministra.

Ob razpravi o prihodnosti evra lahko za zaprtimi vrati najverjetneje pričakujemo pogovor tudi o včerajšnjem pozivu malih delničarjev, naj Jazbec zaradi domnevnih nepravilnosti pri bančni sanaciji odstopi.